Fenomen / Drugačne vrste punca

»Zame ni ničesar bolj hrabrega od človeka, ki razglasi, da si njegova zgodba zasluži biti pripovedovana, predvsem, če je ta človek ženska,« zapiše Lena Dunham na nekem mestu v zbirki avtobiografskih esejev, ki jo najdemo pod naslovom Not that kind of girl. In Lena, duhovna mati, režiserska, scenaristka in zvezda HBO-jeve serije Punce, je vsa svoja dvajseta preživela v prizadevanju, da bi ta človek postala. Da bi postala nekdo, ki si, kljub temu da je a) ženska in b) privilegirana bela Američanka brez tako imenovanih resničnih težav, zasluži spregovoriti o tem, kar jo zadeva, ne da bi se ob tem nenehno spotikala ob svoje občutke krivde. Zgornji citat se namreč nadaljuje: »Ne glede na to, kako trdo smo delali in kako daleč smo prišli, si še vedno toliko sil prizadeva dopovedati ženskam, da so naše skrbi malenkostne, naša mnenja nepotrebna, da nam primanjkuje teže, ki jo potrebujejo zgodbe za to, da bi postale pomembne. Da ni osebno pisanje žensk nič drugega kot vaja v nečimrnosti.«