EU zaradi beguncev zamuja s pomočjo Grčiji 

Grška vlada se ob začetku vračanja beguncev v Turčijo, ki se je pričelo izvajati včeraj, boji izbruhov nasilja ter resnih težav ob izvajanju sporazuma med Turčijo in EU. Ta je naletel na precej kritik s strani človekoljubnih organizacij, ki so prav zaradi pravne spornosti sporazuma odrekle svojo pomoč pri postopkih vračanja beguncev iz Grčije v Turčijo. To pa je še dodatno zapletlo položaj, ki je v nekaterih primerih, predvsem na otoku Hios ter v pristanišču Pirej v Atenah, že privedel do protestov in prebojev beguncev iz centrov, kjer so jih zadrževali. Nemiri in upor so zato, kot poroča Guardian, pričakovani. Kljub temu, da so prvi konvoji z deportiranimi begunci medtem v smeri Turčije že zapustili Grčijo brez večjih težav.

"Pričakujemo nasilje. Ljudje, ki so obupani, se nagibajo k nasilju. Celotna filozofija sporazuma je, da onemogoči tihotapljenje ljudi s turške obale,, toda to bo težko izvedljivo in morali bomo uporabiti mehak pristop. To so ljudje, ki so zbežali pred vojno. To niso kriminalci," opozarja tiskovni predstavnik grškega ministrstva za migracije Giorgos Kyritsis.

Še večja težava pa so zamude institucij EU in posameznih držav članic EU pri izpolnjevanju svojega dela obveznosti iz sporazuma sklenjenega s Turčijo. Samo dan pred začetkom veljavnosti sporazuma evropska obmejna agencija Frontex v Grčijo ni poslala obljubljenega števila svojih uslužbencev. Nazaj v Turčijo naj bi namreč begunce prevažalo osem Frontex-ovih ladij, vendar jih je od obljubljenih 2.300 uradnikov ki naj bi pomagali pri teh postopkih v Grčijo doslej prispelo le 200.

"Še vedno čakamo na pravne strokovnjake in prevajalce, za katere so obljubili, da jih bodo poslali. celo osebje Frontexa še vedno ni prispelo," je priznal Giorgos Kyritsis. Tudi obljubljena humanitarna pomoč za begunce zamuja, zato jim mora pomagati zaradi gospodarske krize že tako izčrpana in prezadolžena Grčija.

Strah pred deportacijami in nejasni obeti glede prihodnosti so na otoku Hios v soboto številne begunce pognali v stampedo, v katerem je več sto od 1.600 v begunskem centru nameščenih beguncev med prerivanje s policijo uničilo bodečo žico, s katero je bil obdan center, ter se napotilo proti pristanišču v mestu. Med prerivanjem in nasiljem so bili zabodeni trije begunci, policija pa je množico poskusila ustaviti tudi s ščiti, gumijevkami in solzivcem. Poškodovan je bil tudi begunski center, v katerem so begunci uničili tudi opremo za jemanje prstnih odtisov. "To se zgodi, kadar 30 policistov straži 1600 beguncev, ki so odločeni, da se prebijejo ven. Bil sem priča vsega in vem, da so begunci ves čas skandirali 'svoboda, svoboda' ter 'no Torkia, no Torkia' in s tem jasno povedali, kam ne želijo oditi," je dejal Benjamin Julian, prostovoljec iz Islandije. Zaradi tega dogodka so morali celo prekiniti trajektno linijo z otoka do celinske Grčije.

"Če me bodo prisilili, da grem nazaj v Turčijo, potem se bom skupaj z družino vrgel v morje. Šli smo iz pekla v pekel," je za agencijo AFP dejal Mustafa iz Sirije. Pred makedonsko mejo je sicer še okoli 11.000 beguncev, ki so se znašli pred zaprto potjo po Balkanu proti severni Evropi. Po uradnih podatkih je v Grčiji še 52 147 beguncev. V Evropo je sicer od začetka begunske krize lani prišlo okoli 1,1 milijona beguncev, od tega okoli 850.000 preko Balkana. Prošnje Aten, da naj Makedonija in druge države odprejo meje za begunce, ki so ostali ujeti v Grčiji, so ostale brez odgovora.