Kritika / Svobodna ljubezen

zadržan +

Philadelphia.

Zadnja leta je mogoče opaziti nov trend: najprej o neki topiki ali dogodku posnamejo dokumentarec, kmalu zatem pa še igrani film. Dokumentarec ni dovolj – potreben je še igrani film.

Dokumentarci prehitijo holivudsko mašino, ali bolje rečeno – pokažejo ji pot. Nastopajo kot njen programski direktor, kot njen urednik: tole posnemite! Cynthia Wade je leta 2007 posnela Freeheld, srednjemetražni, 40-minutni dokumentarec o Laurel Hester, policistiki iz New Jerseyja, ki fatalno zboli, pred smrtjo pa dela vse, da bi njeno pokojninsko zavarovanje po njeni smrti prešlo na njeno – sicer mlajšo – življenjsko sopotnico, ki jo zdaj, v igrani verziji, Svobodni ljubezni, igra Ellen Page. Laurel Hester igra Julianne Moore, ki je za redko boleznijo zbolela tudi v filmu Še vedno Alice, tako da ji lahko zdaj, ko se je igralsko že “slekla”, doda še aktivistični, protestni spin, saj – ob asistenci burnega gejevskega aktivista (Steve Carell) – krene na križarski pohod proti homofobiji v mačističnem, policijskem okolju, strupenim predsodkom, šovinizmu, mizoginiji, diskriminacijski moški paniki in hinavščini institucij socialne države. Podobno kot Tom Hanks v filmu Philadephia. Scenarist je isti. Toda ves ta protest je tako holivudiziran, da se zdi, kot da Laurel zboli za kazen – ne zato, ker kadi, temveč zato, ker je lezbijka, če ne že kar zato, ker je ženska.