Fenomen / Vinilna (retro)manija
Je ponovno izjemno zanimanje za gramofonske plošče le trenutni trend? Ali pa se v tem kaže kriza, v kateri so se znašli fizični nosilci glasbe, odkar glasbo poslušamo v »oblaku« in prek spleta, in s tem oznanja vrnitev k »pravi stvari«?
Še leta 2007 je bilo videti, da bo trg gramofonskih plošč kmalu zamrl. Počasi je usihal in prodaja črne plastike, na kateri se je glasba poslušala vse od 30. let prejšnjega stoletja in je vse bolj veljala za nekaj nepraktičnega, zastarelega, je dosegla dno. Številke o prodanih izvodih so bile zanemarljive, v Veliki Britaniji so recimo v celem letu prodali le okoli 200 tisoč vinilnih plošč, v ZDA približno milijon. Počasneje, a vztrajno je padala tudi prodaja sodobnejših cedejev in prihodnost poslušanja glasbe je bila videti vse bolj abstraktna ter povezana s spletom, nevidnimi „oblaki“ in mobilnimi telefoni. Potem pa se je zgodil preobrat, ki ga ni pričakoval praktično nihče. Prodaja cedejev sicer še zmeraj strmo usiha, trend prodaje vinilk pa se je nenadoma obrnil. Do lanske prave male revolucija. Vrnitve v velikem slogu.