Komentar / Levica in njene bolezni
Je treba v IDS res izbirati med »Kogejem« in »Mesecem«? Se je treba prerekati o tem, kdo je »pravi« levičar ali »prepričani« socialist, ter diskreditirati kritične glasove?
Kongres Iniciative za demokratični socializem (IDS) v Krškem, 9. april
© Uroš Abram
Pogled v zgodovino levičarskih strank in gibanj nas vedno znova pouči, da je prednost levice med drugim zmeraj bila v njenem notranjem razcepu. Nenavadna prednost, ki se dovolj pogosto razvije v slabost in ki je ne gre brezglavo fetišizirati. Povezana je s tem, da levičarske politične formacije, najsi bodo gibanja, iniciative ali stranke, gradijo na idejah, ki naj bi omogočile vzpostavitev emancipatoričnega političnega univerzalizma. Pri čemer je spor o strategijah za učinkovito družbeno uveljavitev teh idej nujen. In seveda jih je treba uveljaviti v okolju, ki mu vlada organiziran sistemski odpor do politike emancipacije.