Zenica / Mesto, ki se duši
Skoraj v vsaki hiši je kdo, ki je hudo bolan
Rdečkasti dim, ki ga iz koksarne izpustijo vsako uro. Po hišah v bližini je dobro viden rdečkasti prah.
Samir Kubat živi 50 metrov od ograje zeniške železarne, v naselju Tetovo. Že nekaj let je predsednik krajevne skupnosti Tetovo. Njegova najpomembnejša naloga je poskrbeti, da bo železarna na visoke dimnike namestila filtre. »Moj sorodnik in najboljši prijatelj je pred nekaj leti umrl za rakom na pljučih. Zaradi njega in vseh otrok tukaj se moram boriti za filtre,« Samir pripoveduje pred hišo, v kateri živi z bratom in njegovo družino ter z ženo in 11-letnim sinom. Pokaže plast črno-rdečega prahu povsod po dvorišču. Sin se mota okoli naju in prisluškuje pogovoru. Ves čas pokašljuje. »Nenehno kašlja in je kar naprej bolan, različna vnetja. Posebej pozimi. Vsaj enkrat na teden ga moramo peljati k zdravniku. Nič drugače ni z drugimi otroki tukaj,« opisuje Samir. Oba z ženo sta brezposelna oziroma delata »na črno«, in to občasno, obiski pri zdravniku pa so odvisni tudi od njunega trenutnega zaslužka.