Türk: "Pobuda, da je napočil čas za žensko, je prisotna, vendar ne kaže, da je odločilna"

Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je v pogovoru s slovenskimi dopisniki v New Yorku povedal, da ima po predstavitvi svoje kandidature za generalnega sekretarja ZN v Generalni skupščini ZN, ki jo je opisal kot diplomatsko fazo postopka, dober občutek. Zdaj se začenja politična faza, kjer ima glavno besedo Varnostni svet ZN, je dodal.

Kandidata za novega generalnega sekretarja bo konec leta Generalni skupščini ZN predlagal Varnostni svet, kjer imajo glavno besedo stalne članice - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. Te se bodo morale poenotiti glede kandidata oziroma morda prvič doslej kandidatke, bilo pa bi nenavadno, če bi se odločile za nekoga, ki se ni predstavil v Generalni skupščini ZN.

Türk ima občutek, da je svoje delo dobro opravil, da je dokazal, da je kredibilen kandidat, ki zelo dobro pozna tematik, s čimer se strinjajo tudi diplomati in analitiki. Pred tednom dni se je v prvem krogu predstavilo devet kandidatov, od katerih le dva nista iz vzhodnoevropske regionalne skupine sistema ZN, zato številni napovedujejo, da bo novi šef ZN ravno iz te skupine.

Junija bo predvidoma še en krog podobnih predstavitev. Türku se zdi takšen način iskanja prvega človeka ZN korak naprej, čeprav se zaveda, da bodo imeli glavno besedo v VS ZN.

Tudi slovenski veleposlanik pri ZN Andrej Logar meni, da novi način izbire generalnega sekretarja prispeva k preglednosti in politični kulturi v ZN, čeprav bo treba počakati kako, če sploh, se bo igra spremenila. Logar je menil, da bi bilo zelo neobičajno in bi naletelo na veliko neodobravanje, če bi VS na koncu izbral kandidata, ki se ni predstavil oziroma bi bila njegova predstavitev slaba.

Novi način izbire generalnega sekretarja ZN je proces, ki ga je začela skupina 24 držav, ki si prizadevajo za večjo preglednost in odgovornost ZN in v kateri je tudi Slovenija. "Nastop pred Generalno skupščino ZN ni obvezen, vendar se mu ni moč izogniti. Tisti, ki tega ne bi storil, bi si naredil slabo uslugo. Postopki prej niso bili organizirani in kandidati so se sami predstavljali v medijih in na druge načine," je dejal Türk.

Na vprašanje STA, koliko bo to štelo v končni fazi, je Türk odgovoril, da je težko napovedati. "Dobi se predstava o kandidatih, njihovih izkušnjah, o tem, kako se znajdejo pred velikim številom vprašanj. Tudi generalni sekretar zjutraj ne ve, kaj vse ga čaka, in je treba zelo hitro reagirati," je dejal.

Türk ima izkušnje tudi s pravo politično kampanjo in volitvami v ZN. Meni, da obeh procesov ni mogoče primerjati. "Generalna skupščina je v bistvu diplomatska konferenca. Da proces poteka pred očmi javnosti, ne spremeni dejstva, da gre za diplomatski proces. To je pomembno za razumevanje tudi v naši javnosti," je dejal.

Površen vtis, da gre za klasično politično kampanjo in je zato treba imeti velike štabe, veliko denarja in televizijske nastope, ni pravilen, pravi. Türk je spomnil, da ima od februarja, ko je uradno objavil kandidaturo, vso podporo slovenske države in diplomacije. "Gre za redno dejavnost diplomacije in daje slovenski diplomaciji vlogo, ki je dobra. Naši diplomati se na ministrstvih za zunanje zadeve pogovarjajo o kredibilni temi, ki je pomembna za vse," je dejal in menil, da je njegova kandidatura s tega vidika dobra za celotno slovensko diplomacijo.

Na vprašanje, kaj je tisto, kar je poslušalce v ZN najbolj zanimalo, je Türk odgovoril, da zagotovo nova razvojna agenda. "Vprašanja upravljanja in varnostna vprašanja so bila tudi prisotna, vendar bodo še bolj kasneje v Varnostnem svetu," je dodal. Pobuda, da je napočil čas za žensko na čelu svetovne organizacije, je prisotna, vendar ne kaže, da je odločilna. "Gre za izbiro najustreznejšega kandidata ali seveda kandidatke," je menil Türk in zadevo opisal s primerom izvršne direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. "Na položaj ni bila izbrana zato, ker je ženska, ampak zato, ker je strokovnjak s področja financ."

Türk je bil osem let veleposlanik Slovenije pri ZN in kasneje pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve, zato ga na ZN tako dobro poznajo, kot ZN pozna sam. "ZN so bili nekoč ustanova, ki sklicuje konference ter pripravlja pogodbe, in sekretariat je bil temu prilagojen. Danes je 55 odstotkov od 42.000 civilnih uslužbencev sekretariata na terenu, od tega 80 odstotkov v zahtevnih in nevarnih okoliščinah," je povedal.

"Sekretariat je posebna tvorba, kjer ljudje ne delajo za svoje države, in so lojalni do ideje organizacije. Zadeva je občutljiva, zato sem v svojih nastopih vedno poudarjal, da je treba gojiti zaupanje in timsko delo ter ceniti ljudi, ki so nekaj prispevali. Poznal sem tiste, ki so umrli v Bagdadu, in o tem sem govoril v svojem nastopu. Ni enostavno, če se vsak dan srečujete z ljudmi, potem pa izveste, da jih je ubila bomba. V drugih organizacijah, na primer v EU ali Arabski ligi, tega ni," je dejal Türk.

Na vprašanje STA, ali sta z nekdanjim šefom (Kofijem Annanom) še kaj v stiku in ali mu je dal kakšen nasvet glede kandidature, je Türk odgovoril pritrdilno. "Poklical me je, ko sem najavil kandidaturo, in mi dal nekaj nasvetov. Zmenila sva se, da se od časa do časa slišiva, vendar mu nočem otežiti življenja s svojimi vprašanji," je dejal.

Türk se je od ZN poslovil leta 2005 kmalu po tistem, ko v nasprotju s pričakovanji ni napredoval stopničko više v hierarhiji ZN. Odhod je bil za njegove sodelavce presenečenje. Na vprašanje, zakaj natančno se je poslovil, je zagotovil, da nikoli ni bilo nobene zamere. "V tistem trenutku sem ocenil, da svoje funkcije ne morem opravljati tako, kot bi bilo treba. Takrat je bilo precej sprememb v konfiguraciji vodstva sekretariata in človek mora v takih razmerah zelo dobro premisliti."

"Moj princip je, da je takrat, ko vidim, da se stvari ne da upravljati, kot je treba, bolje, da nisem tam. Sem profesor in zdelo se mi je, da lahko v tistem času napišem knjigo, in sem jo. Imamo prvi izvirni slovenski učbenik mednarodnega prava," je dejal Türk.

Na zaslišanje pred Generalno skupščino ZN ga ne bo več, kandidatura, za katero še ni porabil predvidenih 40.000 dolarjev proračuna, pa se nadaljuje. Razmišlja o udeležbi na vrhu Afriške unije julija in morda - glede na potrebe - še kakšni poti. Če ga bo Varnostni svet izbral za ožji seznam, pa bo še veliko v New Yorku.

Ocene nekaterih slovenskih analitikov, da bo imel težave z ZDA, med drugim zaradi nekdanjega veleposlanika v Ljubljani Josepha Mussomelija, je zavrnil. "Ne vem, od kod te ocene. Mussomeli je ob odhodu dajal zelo prijazne ocene glede moje kandidature. Ne pričakujem, da bodo vsi, ki pri nas komentirajo zadeve, tudi res dobro poznali stvari, ki jih komentirajo. Ljudje radi komentirajo. Vse sorte se sliši," je z nasmehom menil Türk, ki doslej ni občutil nobenih težav zaradi potez slovenske politike, kot je povabilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za obisk v Sloveniji.