»Imamo velik potencial, ki pa ga ne znamo izkoristiti.«
Intervju / Bruno Dujić
Strokovnjak za leseno gradnjo

Bruno Dujić
Letošnji arhitekturni simpozij BIG arhitektura je posvečen raziskovanju fizičnih meja pri gradnji z lesom in priložnostih, ki nam jih ta gradbeni material ponuja. Bruno Dujić je ena od avtoritet lesene gradnje v Sloveniji. Poklicno pot je začel na fakulteti za gradbeništvo, nato pa je svoje široko strokovno znanje prenesel v prakso in ustanovil uspešno podjetje, ki nenehno vlaga v razvoj in inovativen pristop pri gradnji iz masivnih lesenih konstrukcij.
Po začetnem dvomu in nezaupanju strokovnih krogov je lesena gradnja v zadnjem desetletju postala glavna alternativa klasičnemu zidanemu načinu gradnje. Kakšen je položaj lesene gradnje danes, zlasti glede na izjemno pogozdenost Slovenije?
Imamo velik potencial, ki pa ga ne znamo izkoristiti. V preteklosti je način predelave lesa v Sloveniji temeljil predvsem na razvoju in potrebah pohištvene industrije. Tej se je v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja zaradi zagotovljenih trgov prodaje uspelo razviti do stopnje, ko bi bilo treba začeti vlagati v marketing, oblikovanje in prodor na tuje trge, hkrati pa se usmeriti na nova področja uporabe lesa. Toda zaradi okoliščin, v katerih se je znašlo slovensko gospodarstvo, se to ni zgodilo. Lesna industrija je bila preveč usmerjena na pohištveno in premalo na gradbeno področje. Lesna surovina se je začela izkoriščati le za izdelavo pohištvenih izdelkov, za gradbene elemente pa se je pretežno uporabljal rezan masiven les. Tako smo zamudili obdobje, ko bi morali lesno predelovalno panogo usmeriti v gradbeništvo, s postavitvijo lesnih obratov z novo tehnološko opremo, s katero bi začeli proizvajati konstrukcijske lesene gradbene elemente, ne pa samo gradbene opažne plošče za armiranobetonsko gradnjo. Slovenski proizvodi so predragi, saj je cena vstopne surovine v proizvodni proces previsoka. Po letih vloženega truda in sredstvih v preporod lesnopredelovalne panoge še vedno nismo na pravi poti. Gozdarstvo, lesarstvo in gradbeništvo delujejo vsak zase. S takim delovanjem nam v prihodnosti ne bo uspelo obuditi lesnopredelovalne industrije, da bi lahko sami v celoti predelali lastno surovino in jo vgradili v končne produkte.