V drugem krogu predsedniških volitev v Avstriji Hofer in Van der Bellen

V drugem krogu predsedniških volitev v Avstriji, ki bo 22. maja, se bosta pomerila svobodnjak Norbert Hofer in nekdanji vodja Zelenih Alexander Van der Bellen. Hofer je po še neuradnih končnih izidih volitev dobil 36,4 odstotka glasov, Van der Bellen pa 20,4 odstotka. Neodvisna kandidatka Irmgard Griss je dobila 18,5 odstotka glasov. Kandidata obeh vladnih strank sta doživela hud poraz. Socialdemokrat Rudolf Hundstorfer in kandidat Ljudske stranke (ÖVP) Andreas Khol sta dobila okoli 11 odstotkov glasov. Volilna udeležba je bila višja kot na zadnjih predsedniških volitvah leta 2010, na volišča je prišlo nekaj manj kot 60 odstotkov volivcev.

Hofer je izrazil hvaležnost volivcem za zaupanje in pripomnil, da ni pričakoval tako visoke podpore. V FPÖ so z navdušenjem sprejeli rezultate. Šef stranke Heinz-Christian Strache je dejal, da so danes pisali zgodovino in da prihaja novo politično obdobje. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Hofer slavil tudi v drugem krogu.

Tudi več avstrijskih političnih analitikov je za agencijo APA ocenilo, da ima 45-letni letalski inženir Hofer v drugem krogu več možnosti za zmago kot 72-letni nekdanji univerzitetni profesor Van der Bellen. Gre sicer za največji uspeh FPÖ na katerih od zveznih volitev, saj doslej stranka na njih nikoli ni osvojila več kot 30 odstotkov glasov.

Po oceni opazovalcev je k tako visokemu rezultatu svobodnjakov prispevala begunska kriza. Socialdemokratski kancler Werner Faymann je lani podprl in sledil beguncem naklonjeni politiki nemške kanclerke Angele Merkel, posledično pa je v Avstriji za azil zaprosilo 90 tisoč ljudi. S tem se Avstrija glede na število prebivalcev uvršča med države, ki so sprejele največ prišlekov.

Državljani politike odprtih rok očitno niso sprejeli z naklonjenostjo – to se je odrazilo v podpori proti migrantom in proti EU uperjeni FPÖ, ki ji ankete že dalj časa napovedujejo, da bi na parlamentarnih volitvah – te so predvidene leta 2018 – prejela okoli 30 odstotkov glasov, več od SPÖ in ÖVP.

V prizadevanjih, da vendarle prekosi svobodnjake, je zato vlada na Dunaju v zadnjih mesecih sprejela niz ukrepov, ki naj bi ugajali javnosti – od zaostrovanja azilne zakonodaje do krepitve nadzora in postavljanja ograj na mejah. A državljanov tudi ti vladni ukrepi očitno niso prepričali.

Hofer je pred volitvami napovedal, da bo kot predsednik uporabil predsedniška pooblastila in odstavil vlado, če bo ta, tako kot lani, dovolila, da tisoči beguncev prečkajo Avstrijo na poti v Nemčijo. Van der Bellen pa je po drugi strani dejal, da kot predsednik ne bi podelil kanclerskega mandata vodji svobodnjakov Stracheju. Predsednik ima v Avstriji sicer predvsem protokolarno vlogo, med njegove naloge pa spada podelitev mandata kanclerju, poleg tega je vrhovni poveljnik vojske.

Kandidatu svobodnjakov sta že čestitala vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen in nizozemski desničar Geert Wilders. V SPÖ in ÖVP so izrazili razočaranje nad rezultati. Glavni tajnik socialdemokratov Gerhard Schmid je v prvem odzivu dejal, da gre za "zelo boleč poraz" in da bo stranka kot celota prevzela odgovornost zanj.