Marjan Horvat

29. 4. 2016  |  Mladina 17  |  Svet

Rehabilitacija ustaštva

Kako ustaviti rehabilitacijo ustaštva na Hrvaškem?

Hrvaška zadnje leto, zlasti po nastopu sedanje vlade, pa tudi že pred tem, doživlja vse več predrznih poskusov rehabilitacije ustaštva, kvizlinškega gibanja med 2. svetovno vojno v NDH (Neodvisni državi Hrvaški).

Tako so recimo neznanci pred kratkim poškodovali spomenike žrtvam fašizma v Dotršćini, gozdu v bližini Zagreba, kjer so med letoma 1941 in 1945 ustaši pobili več sto Judov, Srbov in hrvaških antifašistov. Spomenike vrhunskih hrvaških umetnikov v gozdu, kjer je od šestdesetih let spominski park, so porisali s kljukastimi križi, ustaškimi U-ji in kraticami ustaškega pozdrava oziroma gesla, ki se je uporabljalo tudi v hrvaški domovinski vojni, »Za dom spremni«.

Takšne skrunitve spomenikov, posvečenih žrtvam fašizma in ustaštva, so bile sicer na Hrvaškem pogoste zlasti v devetdesetih letih, po poročanju tamkajšnjih medijev pa so zadnje leto dobile nov zagon. Dokumenta, center za soočanje s preteklostjo, je zato pozval »pristojne ustanove, da najdejo skrunilce, hrvaško vlado in predsednico pa k obsodbi uničenja spomenikov našim sodržavljanom in sodržavljankam, nedolžnim žrtvam ustaškega, nacističnega in fašističnega terorja«. Vjesnik je za oskrunjenje okrivil navijače zagrebškega nogometnega kluba Dinamo in oblasti pozval k priznanju, da »je fašizacija družbe dosegla kritično točko, zato se je treba takoj in ostro odzvati«.

Hrvaška družba je hudo razklana po ideoloških ločnicah ustaštvo-antifašizem. Prejšnji teden so v Jasenovcu, nekdanjem koncentracijskem taborišču, kjer so ustaši pobili več kot sto tisoč ljudi, večinoma Srbov, Judov, Romov, hrvaških antifašistov in tudi nekaj Slovencev, potekale kar tri žalne slovesnosti, saj na uradni državni spominski slovesnosti 22. aprila nista hotela sodelovati Srbski narodni svet (SNV) in hrvaška judovska skupnost Bet Israel, udeležbo pa je odpovedal tudi Svet antifašističnih borcev, ki je imel v nedeljo, 24. aprila, svojo žalno slovesnost.

Ognjen Kraus, predsednik koordinacije judovskih občin, je opozoril na že dalj časa brezbrižen odnos zlasti hrvaške politične desnice do pojavov ustaštva in posebej ožigosal podpredsednika vlade Tomislava Karamarka (HDZ) zaradi »relativizacije strahot v Jasenovcu … Ta plaz relativizacije se vali že leto dni in spominja na tisto, kar se je dogajalo v t. i. NDH leta 1941 in kar se je začelo leta 1933 v Nemčiji«. Na judovsko žalno slovesnost je prišel tudi nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović. Ni pa bilo sedanje predsednice Kolinde Grabar Kitarović (HDZ), ki ji številni očitajo, da doslej ni zmogla obsoditi poskusov rehabilitacije ustaštva. Odločneje je nastopila šele prejšnji teden po pogovoru z Nicholasom Deanom, posebnim odposlancem za holokavst State Departmenta, ko je dejala, da »NDH ni bila neodvisna in ni niti malo varovala interesov hrvaškega naroda, ustaški režim pa je bil zločinski«.

Pred državno žalno slovesnostjo se je sicer poskušala srečati s predstavniki hrvaških Judov in Srbov in jih nagovoriti, da bi se udeležili državne slovesnosti v Jasenovcu, a so ji predstavniki judovskih občin in Srbskega narodnega sveta mirno odgovorili, da je njena »obsodba ustaškega režima prišla prepozno«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.