350 azilantov

V Sloveniji je zdaj nekaj več kot 350 prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito. Nastanjeni so na večjih skupnih lokacijah, v Azilnem domu in njegovih izpostavah. To so ljudje, ki so se znašli v neznanem okolju, jezikovno, kulturno in nasploh, pogosto travmatizirani od poti in razmer v državi izvora. Seveda potrebujejo pomoč, a jim je država, v kateri so se znašli, ne zagotavlja dovolj.

V Azilnem domu je nastanjenih nekaj več kot 200 prosilcev za azil, 87 moških, 40 žensk, 84 otrok, od tega je 25 mladoletnikov brez spremstva. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve »za psihosocialno oskrbo v dopoldanskem času skrbijo dve socialni delavki in psihologinja«, pomagajo pa jim, dodajajo na ministrstvu, v povprečju po dva prostovoljca Slovenske filantropije ter prostovoljci Društva Mozaik in Jezuitskega združenja za begunce, ki izvajajo varstvo za predšolske otroke. V popoldanskem času omenjeno oskrbo zagotavljata predstavnika Inštituta za afriške študije, ki izvajata projekt Pomoč pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito, pomagajo jima njihovi prostovoljci ter prostovoljca Slovenske filantropije. Popoldan dostopa do socialne delavke in psihologinje prosilci za azil sploh nimajo.

Enake ali še slabše so razmere na drugih dveh večjih nastanitvenih lokacijah, v izpostavah Azilnega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani in v nastanitvenem centru v Logatcu. Na Kotnikovi je nekaj manj kot 80 odraslih moških prosilcev za azil. »Za psihosocialno oskrbo v dopoldanskem času skrbi socialna delavka, pomagajo ji prostovoljca Slovenske filantropije, v popoldanskem času pa uslužbenec Inštituta za afriške študije s prostovoljci in prostovoljec Slovenske filantropije.« V Logatcu, kjer je nastanjenih okoli 50 prosilcev, in sicer 12 moških, 11, žensk in 26 otrok, je ureditev takšna kot na Kotnikovi, le da tam ni niti predstavnikov Inštituta za afriške študije.

V Azilnem domu in njegovih izpostavah je torej nastanjenih približno 350 prosilcev za azil, od tega okoli 50 žensk in 110 otrok. S svojimi težavami pa se lahko obrnejo na štiri socialne delavke, eno psihologinjo ter od pet do deset strokovnih sodelavcev nevladnih organizacij oziroma prostovoljcev. In še to le v dopoldanskem času.

Dovolj? Nikakor. Na notranjem ministrstvu sicer pojasnjujejo, da so v postopku zaposlitve (za določen čas) še trije svetovalci za področje dela z osebami s priznano mednarodno zaščito in ena socialna delavka. Dovolj? Seveda ne.