Kritika / Houston, imamo problem!

za

Kako je propadla Juga.

Žiga Virc je svoj “kickstarterski” youtubski hit prelevil v film o vzponu in padcu Jugoslavije. Zakaj je Jugoslavija uspela? Ker se je zadolžila. In zakaj je propadla? Ker se je zadolžila. Toda Virc ne pravi, da je bila Jugoslavija Grčija pred Grčijo, da so potemtakem njen propad zrežirali neoliberalni centri “svobodnega” trga (Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka ipd.), temveč poišče filmsko resnico o njenem propadu.

Tito je Američanom – paničnim po sovjetski izstrelitvi Sputnika – skrivaj prodal vesoljski program, ki so ga jugoslovanski znanstveniki skrivaj razvili v vojaškem podzemskem Objektu 505. Hej, celo trifazno raketo Triglav I – s prašičem v modulu! – so uspešno izstrelili! V zameno je Tito dobil kopico denarja, s katerim je Jugoslavijo prelevil v socialistični čudež (visok standard, počitnice, hiše ipd.), sebe pa v superjunaškega nesmrtnika. Toda jugoslovanska tehnologija ni delovala (kot ni deloval Zastavin Yugo), zato so Američani denar zahtevali nazaj. Ker je Tito zavlačeval in nategoval, tako da ga niso dobili, so sklenili, da Jugoslavijo razbijejo – in potem denar scuzajo od vsake nove države posebej. Sodobni konspirološki um, sicer čisti spletni produkt, vedno izhaja iz nekega realnega incidenta, ki je povezljiv z vsem. Virc pa si izmisli “incident” (jugoslovanski vesoljski program), ki je povezljiv z vsemi največjimi jugoslovanskimi hiti – s Hermanom Potočnikom Noordungom (Problem vožnje po vesolju), Objektom 505, Titovim potovanjem v Casablanco (via Galeb), Titovim obiskovanjem ameriških predsednikov, poskusom atentata na Tita, jugoslovanskim razcvetom, Yugom (“more freedom for less money”), poslabšanjem ameriško-jugoslovanskih odnosov, neodplačljivim dolgom, ki je požrl Jugo, in Titovim pogrebom, na katerem je manjkal le ameriški predsednik. Glede na to, da jugonostalgija in titomanija cvetita tako dobro kot konspirološko zanikovanje ameriškega izkrcanja na Luni, je mogoče pričakovati, da si bodo ljudje želeli, da bi bilo to, kar “razkriva” Virc, res. To namreč potrjuje dobro znani jugonostalgični mit: vidite, kaj smo vam rekli, Jugoslavija je bila res velika, pomembna in slavna, nekaj posebnega in unikatnega, dežela, v kateri je bilo vse mogoče – Tito je bil frajer! Virčev film, prerokovalec preteklosti, jugonostalgijo ironizira in legitimira. Po eni strani namiguje: če Jugoslavija ne bi obstajala, si je ne bi mogli izmisliti. Po drugi strani pa: če Jugoslavija ne bi obstajala, bi si jo izmislili konspirologi.