»Dandanes ustavno sodišče včasih tako na hitro spremeni sodno prakso, da človek niti ne ve več, ali sploh poznajo prejšnje odločitve«

Dragica Wedam Lukić je bila ustavna sodnica in predsednica ustavnega sodišča v njegovem najlepšem, skoraj romantičnem obdobju, ko so gradili in razvijali varovanje človekovih pravic na temeljih, ki jih je postavila prva, legendarna zasedba. Zaveda se, da so tudi oni imeli srečo. S sestavo ustavnega sodišča namreč. V zadnjih letih te sreče ustavno sodišče nima, ugotavlja Wedam Lukićeva in se sprašuje, kdo bo v razmerah brezkompromisnih političnih obračunavanj in negativnih kampanj sploh še pripravljen kandidirati na mesto ustavnega sodnika. Vprašanje je umestno, saj se bo v letu in pol zamenjala praktično celotna sestava ustavnega sodišča.

Pred časom se je predsednik državnega zbora Milan Brglez na prvi pogled samovoljno in v nasprotju s črko zakona odločil, da ne bo razpisal roka za zbiranje podpisov za več referendumov. Pravna stroka mu je soglasno pritrdila, da je storil prav. Vi tudi menite tako?

Zakon pristojnosti, da tako stori, za predsednika državnega zbora res izrecno ne predvideva. A praksa ustavnega sodišča daje določene argumente v prid takšni odločitvi. V obrazložitvi odločbe o referendumu o izbrisanih je ustavno sodišče med drugim navedlo, da ni mogoče izključiti možnosti, da se bo referendum uporabil v neustavne namene. V tistem primeru je šlo za to, da so se nove in nove referendumske pobude vlagale z namenom zavlačevanja zakonodajnega postopka za sprejem zakona, s katerim bi se uveljavila odločitev ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je navedlo, da če bi državni zbor ali predsednik državnega zbora ugotovil takšne namene pobudnika, bi moral že sam v okviru možnosti, ki jih daje zakon – na primer v okviru zahtev, da mora biti referendumsko vprašanje jasno izraženo, da mora biti zahteva obrazložena, ter z oblikovanjem pravil za postavitev določenih vprašanj in podobno – preprečiti razpis referenduma. Tam sicer ustavno sodišče uporablja izraz 'na primer', a iz tega je mogoče sklepati, da možnosti, da predsednik državnega zbora tudi v primeru drugih zlorab odloči, da ne bo odredil roka za zbiranje podpisov, ne izključuje.