Mavrična subverzija

Glasbenike, ki bi imeli z občinstvom tako neposreden stik, kot ga ima kultni večstranski kreativec, provokator in glasbeni genialnež Genesis P-Orridge, lahko preštejemo na prste ene roke. Ko je ob sprva precej medlem odzivu slovenskega občinstva, ki ga je v torek pričakalo v Kinu Šiška, nekaj na pol momljal sebi, na pol občinstvu, se je zdelo, da je vsega skupaj precej naveličan. Za njim je vendarle štirideset let intenzivnega nastopanja (z nekaj premori). A tisti, ki smo ga že prej videli v živo, smo vedeli, da je to preprosto njegov slog. Nobenega pretvarjanja ali vljudnostnega leporečenja. Le (brutalna) iskrenost, s katero marsikoga, ki prvič obišče kakšen njegov koncert, verjetno obda z občutkom nelagodja. Toda to nelagodje se iz minute v minuto vse bolj spreminja v željo, da bi po koncertu z njim poklepetali. Recimo o legendarnem umetniku Williamu S. Burroughsu ali pa o ... vremenu.

Tokrat je s seboj pripeljal zadnjo postavo zasedbe Psychic TV oziroma PTV3, s katero se je na prigovarjanje fenov leta 2003 vrnil na koncertne odre. Večmedijski kolektiv je v drugačni postavi sicer ustanovil že leta 1981, potem ko se je razšla njegova prva zasedba, kultni industrial pionirji Throbbing Gristle. Skupaj s Psychic TV je nato nadaljeval z neobičajnimi, vedno raziskujočimi glasbenimi avanturami, katerih edina stalnica je bilo menjavanje izrazov. Lotevali so se vsega, od hrupa, industriala, acid housa, ambientalne glasbe pa do psihedeličnega rocka, ki je blizu aktualni zasedbi. Ta je zadnjo ploščo Snakes izdala leta 2014, po P-Orridgeevem obisku Benina in spoznavanju tamkajšnje vudu kulture.

P-Orridge, ki zase pravi, da ni ne ženskega ne moškega spola, se je že v zgodnjih osemdesetih iz rodne Velike Britanije preselil v ZDA. Uradno zaradi kontroverznosti njegovih z okultizmi povezanih performansov, toda verjetno je bil domačim oblastnikom trn v peti tudi zaradi radikalnega političnega aktivizma. In ta ostaja sestavni del njegovih koncertov še danes.

Tako je bilo seveda tudi na koncertu v slovenski prestolnici, ko so člani Psychic TV celo tiste, vajene glasbenega radikalizma obeh glavnih P-Orridgeevih zasedb, presenetili, še preden so v roke prijeli inštrumente. Oblečeni v hipijevske jeans brezrokavnike so bili videti, kot da bi ušli iz kakšnega hipijevskega dokumentarca o sceni San Francisca iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ta vtis se je le še okrepil, ko so, osvetljeni z mavričnimi barvami psihedeličnih vizualij, zaigrali v maniri nekakšnih trših, hrupnejših klonov zasedbe Jefferson Airplane.

Ja, skozi prizmo glasbenega prevratništva Throbbing Gristle, ki so sredi sedemdesetih lastnoročno spremenili zapuščino rockovske glasbe, bi tokratni nastop Psychic TV lahko razumeli tudi kot nekakšno parodijo ali svojevrstno subverzijo. Toda v svoji interpretaciji psihedeličnega rocka so bili za kaj takega preveč suvereni in preprosto dobri. Zato se zdi, da gre le še za eno od mnogih žanrsko različnih postojank na P-Orridgeevi izjemni ustvarjalni poti. In ker je pri šestinšestdesetih še vedno v izvrstni glasbeni formi, lahko le upamo, da nas v kakšni novi preobleki obišče še kdaj ...