Dogodki / Mavrična subverzija

Glasbenike, ki bi imeli z občinstvom tako neposreden stik, kot ga ima kultni večstranski kreativec, provokator in glasbeni genialnež Genesis P-Orridge, lahko preštejemo na prste ene roke. Ko je ob sprva precej medlem odzivu slovenskega občinstva, ki ga je v torek pričakalo v Kinu Šiška, nekaj na pol momljal sebi, na pol občinstvu, se je zdelo, da je vsega skupaj precej naveličan. Za njim je vendarle štirideset let intenzivnega nastopanja (z nekaj premori). A tisti, ki smo ga že prej videli v živo, smo vedeli, da je to preprosto njegov slog. Nobenega pretvarjanja ali vljudnostnega leporečenja. Le (brutalna) iskrenost, s katero marsikoga, ki prvič obišče kakšen njegov koncert, verjetno obda z občutkom nelagodja. Toda to nelagodje se iz minute v minuto vse bolj spreminja v željo, da bi po koncertu z njim poklepetali. Recimo o legendarnem umetniku Williamu S. Burroughsu ali pa o ... vremenu.