Neustavno varčevanje

Ker ima Slovenija premalo stanovanj v javni lasti, nekaj manj kot štiri tisoč revnih, ki so upravičeni do neprofitnega stanovanja, tega ne dobi. Zato ga morajo najemati pri zasebnikih. Od leta 2012 do lanskega aprila jim je država podeljevala subvencijo, tako da so člani teh gospodinjstev plačevali enako najemnino, kot če bi živeli v stanovanju, ki je v javni lasti. Od začetka letošnjega leta jim država ne priznava več take subvencije, ampak nižjo. Za marsikoga to pomeni, da namesto nekaj deset evrov na mesec plačuje več kot 150 evrov. S tem so revni spet diskriminirani na podlagi tega, ali živijo v občini, ki ima dovolj neprofitnih stanovanj, ali v taki, ki jih ima premalo. »Takšno odrekanje pravic do ustreznega bivališča zelo poglablja socialne stiske in krepi začarani krog revščine in socialne izključenosti,« je pojasnjevala Kornelija Marzel, namestnica varuhinje človekovih pravic.

Ta teden je ustavno sodišče sporočilo soglasno odločitev, da je to razlikovanje revnih najemnikov neustavno. Odločitev ni mogla biti težka, saj vlada za diskriminacijo ni navedla nobenega razumnega razloga. »Ukrep je bil nujen z vidika vzdržnosti javnih financ, ki je ustavno varovana dobrina,« so upravičevali zmanjšanje subvencije. Vladi ne naredimo krivice, če njeno mnenje povzamemo z besedami, da je »pač treba varčevati pri revnih, ne nazadnje zato, ker jih je vse več«.

Ker je opozicijska Združena levica že pred odločitvijo ustavnega sodišča vložila predlog spremembe zakona, s katero bi odpravili diskriminacijo pri subvencioniranju revnih, lahko koalicija neustavnost odpravi takoj.