Rockovski veterani s pop lestvic prvič pred slovenskim občinstvom / Garbage v Ljubljani: »Prvi zmenek je uspel«

Koncert v Kinu Šiška verjetno še nikoli ni bil tako hitro razprodan. Ja, ameriško-škotski kvartet Garbage bi ob krstnem nastopu na slovenskih odrih najbrž zlahka napolnil Križanke, v času največje priljubljenosti sredi devetdesetih let pa bržkone tudi Halo Tivoli. Ali je šlo pri tem za nostalgijo ali preprosto za dejstvo, da mu s svojo glasbo po triindvajsetih letih še vedno uspe nagovoriti široko občinstvo, pri tem niti ni pomembno. Zasedba, s še vedno energično in rockovsko razposajeno frontwomanko/pevko Shirley Manson, na odru še vedno vidno uživa in, vsaj tako, od daleč, ni videti nič drugače kot pred dvajsetimi leti. Da so z izjemo Mansonove vsi pri svojih šestdesetih, se je pravzaprav dalo razbrati le po pričeskah njihovih fenov ...

Da je zasedba še vedno v dobri formi, ni presenečenje. Po plošči Bleed Like Me (2005) so si res vzeli sedemletni premor, toda ob izidu naslednje plošče leta 2012 so se vrnili s koncertno turnejo, prav danes (ob izidu Mladine) pa naj bi izšel njihov novi, šesti studijski album. Varljivemu vtisu, da je kvartetu potekel rok, verjetno botruje predvsem zaton MTV-ja, ki je v drugi polovici devetdesetih Garbage izstrelil v prvo vrsto najpriljubljenejših bendov. Njegovi singli so se takrat redno pojavljali visoko na pop lestvicah, prodali so več kot 17 milijonov plošč, zasedba pa je že s svojo zasnovo napovedala neko novo obdobje. V njej so moči namreč združili prekaljeni glasbeniki in producenti, med drugim Butch Vig, ki je s svojim posluhom za pop senzibilnost močno botroval temu, da je plošča Nevermind iz zasedbe Nirvana naredila svetovni rockovski fenomen. In s podobnimi strategijami je nadaljevala tudi zasedba Garbage, ki je ob združitvi veliko pozornosti zbudila tudi z avdicijo za pevko.

Zakaj so izbrali Mansonovo, je bilo jasno tudi minuli torek. Ni samo pevka z enim najbolj prepoznavnih glasov, ki se dobro znajde tudi z besedili. Predvsem njena karizma in obvladovanje velikih odrov sta tisto, kar je, ob vedno vrhunski zvočni podobi, zasedbo povezalo v izjemen bend. Dvajset let stare, a še vedno prepričljive skladbe, ki jih je skupaj z Mansonovo prepevala povsem napolnjena velika dvorana Kina Šiška, so pravzaprav najlepša potrditev tega, da gre kljub umetni, dobro premišljeni zasnovi za bend s pravim karakterjem in ne le nekakšen hobi projekt (tokrat iz zdravstvenih razlogov manjkajočega) Viga in druščine. Še bolj so nas o tem prepričale zabavne anekdote Mansonove, najsi bo o zakulisju nastajanja skladb, temperamentih članov zasedbe, njihovi sinergiji ali pa o tem, kako se je sama znašla v moško dominantnem rockovskem ustroju. In ja, ni skoparila niti z iskrenim očaranjem na račun »uspešnega prvega zmenka« s slovenskim občinstvom. Sodeč po izvrstni formi Garbage in odličnem odzivu občinstva bo zmenek najbrž dobil nadaljevanje.