Ustavno sodišče bi lahko …
… za več let ali celo desetletij skrajšalo dolgotrajne kršitve človekovih pravic za številne skupine ljudi. Moralo bi.
© Borut Krajnc
Pred dnevi je ustavno sodišče zavrnilo predlog vrhovnega sodišča, da odloči o zakonu, ki ureja popravo krivic izbrisanim. Ne prvič. Zavrnilo je tudi pobudo za presojo ustavnosti nekaterih zakonov in občinskih odlokov enega izmed Romov, živečih v romskem naselju Loke, ki sta ga država in lokalna skupnost prepustili na (ne)milost lastniku zemljišča, na katerem stoji naselje. Tudi Romov z njihovimi težavami ustavni sodniki niso zavrnili prvič. Njihovo stališče, da se ne bodo izrekli o izenačevanju pravic istospolnih parov oziroma o ustavitvi tega procesa, je prav tako znano. In še bi lahko naštevali. Zakaj ustavno sodišče ne odloča o vprašanjih, o katerih bi moralo, o očitnih, dolgotrajnih, sistemskih kršitvah človekovih pravic?