(Ne)uspeh referenduma o UTD v Švici

V Švici, eni izmed najbolj (neo)liberalnih držav na svetu, kjer ljudje, za sicer dobro plačilo, delajo od zore do mraka, je minulo nedeljo na referendumu kar 23 odstotkov volilnih upravičencev podprlo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Po tem predlogu bi v državi, kjer povprečna bruto plača nekaj nad 8000 evrov, vsak odrasli prebivalec države dobival najmanj 2260 evrov na mesec, vsak otrok pa najmanj 565 evrov.

Referendum ni uspel, vendar pa bo 5. junij 2016 med zagovorniki UTD zagotovo obveljal za zgodovinski datum, saj so se prvič v zgodovini o UTD izrekali prebivalci države, hkrati pa je resna razprava o predlogu s tem dogodkom stopila na parket najvišje evropske politike.

Zagovorniki UTD bodo zdaj zagotovo temeljito analizirali kampanjo in različna mnenja o UTD v Švici, da bi spoznanja uporabili v prihodnjih kampanjah. Kaj so bile torej prednosti in slabosti kampanje v Švici? Predlagatelji, združeni v Pobudo temeljni dohodek, so kampanjo začeli leta 2012. Naslednje leto so zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma, ki ga ni mogla ustaviti niti zavrnitev švicarskega parlamenta leta 2015. Aprila letos so se zagovorniki UTD pojavili kot plešoči roboti v Davosu, da bi opozorili na nujno uvedbo UTD zaradi – to je na dolgi rok zagotovo prepričljiva utemeljitev za uvedbo takšnega socialnega mehanizma – vse večje avtomatizacije v proizvodnji in izrinjanja človeškega dela. Maja so zagovorniki razprostrli ogromen poster, ki je prišel tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, z vprašanjem: »Kaj bi delali, če bi bilo za vaš dohodek poskrbljeno?« Z njim so opozarjali na svobodo posameznika, ki bi jo deloma zagotavljal UTD, saj bi ljudje dobili sredstva za osnovno eksistenco.

Seveda so predlagatelji v Švici pripravili kopico konferenc o UTD, na katerih so o njem razpravljali denimo nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis, nekdanji ameriški minister za delo Robert Reich in ekonomist z MIT Erik Brynjolfsson. O kampanji in referendumu so poročali vodilni svetovni mediji. Iz prispevkov je razvidno, da številni komentatorji z naklonjenostjo in dobrohotnostjo spremljajo poskuse uveljavitve te zamisli, čeprav so vsi po vrsti opozarjali, da predlagatelji UTD v Švici niso pripravili finančne konstrukcije za uvedbo, skrb zanjo so preložili na zakonodajno vejo oblasti, to pa je odvrnilo marsikaterega volivca.

Po trditvah nasprotnikov predloga bi morala država v ta namen zagotoviti 135 milijard evrov na leto, to pa je mogoče le z zvišanjem davkov ali s korenito reformo socialne države, s katero bi vse socialne prejemke nadomestili z UTD.

Zagovorniki UTD kljub neuspehu referenduma govorijo o uspehu. »Spodbudno je, da je v Švici toliko ljudi podprlo novo vizijo sodobne družbe. UTD ponuja okvir za premislek o našem razumevanju sočloveka, naravi dela – plačanega in neplačanega – in o naših predstavah o človekovi svobodi in odgovornosti,« pravi Barb Jacobson, predsednica Evropske zveze za univerzalni temeljni dohodek. Zanimivo je, da sta v javnomnenjskih anketah kar dve tretjini vprašanih menili, da se je razprava o UTD v Švici šele začela, kar 62 odstotkov volivcev, ki so pobudo zavrnili, pa pričakuje v prihodnjih letih nov referendum o UTD. Zagotovo bodo naslednjič predlagatelji pripravili bolj dodelan predlog in do takrat budno spremljali, kaj se dogaja v Nemčiji, na Finskem in na Nizozemskem, kjer razmišljajo o pilotni uvedbi UTD.