Električna ekskluziva

Norveška je država z največjim deležem električnih avtomobilov na svetu. Samo v ZDA ter na Kitajskem in Japonskem je registriranih več električni vozil, a po njihovem številu glede na število prebivalcev so Norvežani, ki jih je le pet milijonov, daleč pred vsemi.

Rast v zadnjih letih je izjemna. Še leta 2010 je bilo na Norveškem registriranih le nekaj več kot tri tisoč električnih vozil. Aprila letos je število preseglo sto tisoč, s čimer se delež električnih vozil v norveški floti bliža petim odstotkom. Vsak tretji letos marca na novo registrirani avtomobil je bil električen.

Norveška je do kupcev električnih avtomobilov zelo velikodušna. Oproščeni so sicer izjemno visokega davka na motorna vozila, oproščeni so davka na dodano vrednost. Pravzaprav je električnih avtomobilov že toliko, da začenjajo velikodušni odpustki njihovim voznikom postajati moteči. Ker se lahko brezplačno vozijo z nekaterimi trajekti, se njihovi upravljavci pritožujejo zaradi izgubljenega dohodka. Ker lahko v mestih parkirajo brezplačno, imajo vozniki drugih avtomobilov vse večje težave pri iskanju parkirnih mest. Ker lahko uporabljajo vozne pasove, namenjene za javni promet, so ti občasno že precej obremenjeni.

Kmalu bo prišel čas, ko bodo morali začeti električna vozila obravnavati enako kot danes klasične avtomobile. Hkrati pa bodo prodajo klasičnih avtomobilov na fosilna goriva preprosto prepovedali. Največje politične stranke so že dosegle (za zdaj načelni) dogovor, na podlagi katerega naj bi z letom 2025 začela veljati prepoved prodaje novih avtomobilov na fosilna goriva.

Zaradi obilice električne energije iz hidroelektrarn je norveška flota električnih vozil tudi najčistejša na svetu, saj tako rekoč ne uporablja elektrike, proizvedene s fosilnimi gorivi.

Se je pa jasno treba zavedati, da si Norveška vse to lahko privošči, ker gre za eno najbogatejših držav na svetu. Ki si je veliko bogastvo pridobila ravno z izkoriščanjem ogromnih zalog fosilnih goriv. »Vsekakor je v taki prepovedi na Norveškem, ki že desetletja mastno služi s prodajo fosilnih goriv, kanec sprenevedanja ali celo hinavščine,« pravi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. A hkrati seveda poudarja, da gre z vidika zmanjševanja izpustov vseeno za hvalevredno potezo.

Tudi klimatogeograf dr. Matej Ogrin je prepričan, da je to pozitivna zgodba. »Imamo ogromno primerov, da multinacionalke in bogate države denar, pridobljen z netrajnostnimi praksami, vse prevečkrat tudi vnaprej vlagajo v netrajnostne prakse. Tu pa se ’netrajnostno’ pridobljen denar nalaga v električno mobilnost.« Če bi druge države sledile norveškemu zgledu, bi po njegovem lahko doživeli hiter preskok na električno mobilnost. »Tedaj bi sicer Norvežanom zmanjkalo denarja, saj ne bi mogli več prodajati svoje nafte.«