Ustvarjalec v čudežni deželi
Salih Teskeredžić je arhitekt in oblikovalec, ustanovitelj pohištvene blagovne znamke Gazzda in redni profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu, kjer predava predmet industrijsko oblikovanje.
Rojen je bil leta 1960 v kraju Bugojno, osnovno šolo in gimnazijo je končal v Gornjem Vakufu, študij arhitekture in podiplomski študij oblikovanja pa v Sarajevu. Gazzda je v pičlih treh letih od ustanovitve prerasla v eno najbolj iskanih pohištvenih znamk v Evropi. Teskeredžiću je uspelo dokazati, da je mogoče iz popolnega ‘outsiderja’ ustvariti prvaka, ki ga danes hvalijo vplivne oblikovalske revije, tudi kultna britanska revija Monocle.
Salih Teskeredžić maja letos na konferenci Znamke z obrobja, ki jo je v nekdanji tiskarni Mladinske knjige v Ljubljani organiziral Zavod Big. / Foto: Borut Krajnc
Kateri kos pohištva vas najbolj spominja na toplino doma?
Ko pomislim na dom, se spomnim predvsem občutka praznine v prostoru. Imeli smo tako malo pohištva, da sem v dnevni sobi lahko igral nogomet. Odrasel sem v tradicionalni bosanski hiši z zimskim in letnim delom. Letni del je bil paviljon, v katerem je bil edini kos pohištva velika zofa, na njej se je sedelo in spalo, pod njo pa je bil prostor za shranjevanje jogijev. Vse je bilo nekako mobilno. Jedli smo sedeč na tleh, moja babica, pozneje pa tudi oče, sta vztrajala pri tem tradicionalnem ritualu obedovanja. Dnevna soba se je lahko v hipu spremenila v jedilnico, ob večerih pa v spalnico. Ko razmišljam o tem, ugotavljam, da je prav pomanjkanje pohištva ustvarilo danes tako moderen prostor mobilnosti in funkcionalne preobrazbe. Pozneje je oče sicer kupil raztegljivo jedilno mizo in stole, a so nam bili ves čas v napoto, doživljali smo jih kot tujke, pa še nogometa nisem več mogel igrati v dnevni sobi.