Estetika ruševin

Razpadajoči zidovi, razbita okna, udrti stropi, polomljena kopalniška keramika, napihnjeni ostanki pohištva, kupi odpadlega ometa in okruškov ter vseprisoten vonj po plesni in razpadanju. Neprijeten prizor, ki pa kljub temu iz nekega razloga privlači in fascinira. Navdušeno ovekovečenje tovrstnih podob je v zadnjih letih znano pod izrazom »ruin porn« oz. »pornografija ruševin«. Upodabljanje ruševin je v likovni umetnosti sicer znano že vsaj od obdobja romantike, a je s propadom industrijskih območij v poznem 20. stoletju ponovno postalo aktualno. V zadnjih letih je pojav dobil nov zagon s pokom nepremičninskega balona v mnogih državah, ko je bilo delo na številnih gradbiščih nenadoma ustavljeno in so se na pol zgrajene stavbe kmalu spremenile v novodobne ruševine. Kot zanimiv motiv so se pojavile najprej v najhitrejšem mediju – fotografiji, kmalu pa so postale tema knjig, člankov in razstav. V zadnjem času se tudi v arhitekturi, ki je zaradi svoje narave precej počasnejša umetnost, pojavljajo ideje in zasnove, ki bi jih lahko povezali z estetiko (če že ne pornografijo) ruševin.