Že je petindvajset let,
kar privekala na svet
majhna, vendar čisto prava,
naša mlada je država.

Mimo so otroška leta,
mimo tudi puberteta,
a še vedno je nezrela,
še ne ve, kaj bi počela.

Čas bi bil že, da odrase,
dozori za težke čase,
se znebi mladostnih muh,
da začne služiti kruh,

da se zresni vsaj za silo.
No, pa saj jo bo minilo.
Konec koncev za dekleta
tole so najlepša leta.

Malo mi je le hudo,
ker se staram skupaj z njo
in imam že, porkasvet,
dvakrat petindvajset let.

Spesnil Lovro Matič