»Vsebine Roga so naše orožje«

Na enem izmed pročelij notranjih stavb zapuščene tovarne Rog, kjer na »osvobojenem« ozemlju od leta 2006 domujejo različne socialne in umetniške neprofitne skupine, zdaj pa jih skušajo mestne oblasti izgnati, da bi naredili sodoben kulturni center, je v minulem tednu nastal več kot deset metrov dolg in vsaj pet metrov širok grafit oziroma stenska umetnina, ki je, čeprav je še v delu, že postala najbolj prepoznavna podoba Roga. Podobo pištole v roza in rdeči barvi, v katero so vslikani najprepoznavnejši atributi življenja in ustvarjanja v Rogu, je ustvaril ulični umetnik Blu, ki je po besedah Maksima Azarkeviča, diplomiranega ilustratorja in člana zasedbe grafitarjev 1107 klan, eden izmed najpomembnejših uličnih umetnikov (street artist) na svetu. Dela pa povsod. Britanski Guardian je denimo podobo naftnega barona s krono, ki bajno služi tudi po katastrofi v Mehiškem zalivu, Blu jo je leta 2011 naslikal z brazilskim kolegom Osom Gemeosom v Lizboni, umestil med najpomembnejše stenske umetnine tistega leta. V svetu stenskih umetnin je znan kot »Banksy, vendar v primerjavi s svojim kolegom, ki je postal bolj galerist, sam izbira, kaj bo delal, kje bo delal in za koga bo delal,« pravi Zuias, član grafitarskega kolektiva 1107 klan.

Ob našem obisku Roga v torek smo Bluja srečali z zaščitno masko na obrazu in v plezalni opremi, s pomočjo katere se spušča z vrha stavbe. Pri poslikavah namreč ne uporablja ogrodja, lestve ali dvigala, kar je mogoče le, če ima umetnik v glavi do najmanjših podrobnosti zastavljen načrt podobe, ki jo namerava naslikati. Blu je bil, kot vedno, nedostopen za pogovor z novinarji in za fotografiranje. Rogovci pravijo, da so se o njegovem obisku v Ljubljani dogovarjali že pred tremi meseci. Po naključju je imel čas za obisk v tem tednu. »Njegov obisk torej ni neka načrtovana promocijska strategija za rešitev Roga.« A Blu je kot nekdanji skvoter takoj dojel problematiko Roga, s podrobnostmi pa so ga seznanili Rogovi uporabniki. Ko je videl napise in roza bager, zaščitni znak rogovcev, se je odločil, da bo njegova »mirovna« pištola, v katero je zajel srce in duha Roga, roza barve.

Tudi on, tako kot večina priznanih grafitarjev, skriva svojo osebnost. Znano je, da je Italijan, rojen v Senigallii, in živi v Bologni. Z grafitarstvom se ukvarja od leta 1999. Sprva je uporabljal v svojih upodobitvah spreje, po letu 2001 pa barve za poslikavo hiš, kar mu je omogočilo ustvarjati prepoznavne večdesetmetrske stenske umetnine. Marsikatero pročelje v Bologni je še do nedavna nosilo njegov pečat. Več let je živel in ustvarjal v državah Južne Amerike, kasneje v ZDA, v Španiji, v državah vzhodne Evrope, med letoma 2006 in 2009 pa tudi v berlinski četrti Kreuzberg. Največ njegovih grafitov je seveda v Italiji. Bil je tudi na palestinskem Zahodnem bregu.

Blu spada med najiskrenejše grafitarje. »Njegov prihod v Rog je nekaj najlepšega, kar se nam je zgodilo,« pravijo rogovci.

Maksim Azarkevič ima prav, ko pravi, da njegovi grafiti navadno niso politično provokativni. Toda njegova podoba čakajočih ljudi v modri barvi, obdanih z rumeno žico, kar ponazarja zastavo Evropske unije in priseljence, ki jo je ustvaril v Maroku leta 2012, ali niz podob odpiranja glav in odstranjevanja možganov vojakom, naslikanih leta 2011 na njegovi »italijanski turneji«, vsebujeta močno politično sporočilo. Za večino njegovih umetnin je značilna umeščenost podob v lokalno okolje. Zajeti skuša unikatnost prostora, da bi podobe na svoj način komunicirale s prebivalci. Blu je po mnenju poznavalcev te zvrsti umetnosti povzročil pravo revolucijo na trgu umetnosti. Zgovorna je njegova gesta letos marca, ko je s sivo prepleskal vse svoje stenske umetnine v Bologni zato, ker so brez njegovega dovoljenja nekatera njegova umetniška dela odstranili z zidov, da bi jih pripravili za razstavo Street Art: Banksy & Co, ki so jo financirali bankirji in bogati meceni. »Srečujemo se z arogantnimi posestniki, ki se obnašajo kot kolonialni gospodarji in mislijo, da lahko vzamejo stenske umetnine z naših zidov,« je takrat sporočil. »Edino, kar lahko storimo, je, da te slike izginejo. Le tako jih lahko iztrgamo iz njihovih krempljev in preprečimo njihovo ropanje.«

Rogovci so navdušeni nad prihodom Bluja in njegovo (pris)podobo Roga. »Je eden izmed najbolj iskrenih grafitarjev. Njegov prihod je nekaj najlepšega, kar se nam je zgodilo,« nam je dejal Božo. Njegov kolega Matej dodaja, da se rogovci »prepoznajo v vslikanih podobah skejterja, v šilčkih, s katerimi se ostrimo, skvoterski knjigi, olfa nožih, kupu različnega orodja, žicah, v vrtalniku, vokitokiju, možgančkih, sprejih, vilicah, kitarah, pripomočku za ožemanje makaronov. Umetnik je z megafonom na koncu cevi pištole jasno pokazal, kako zelo zapleteni so procesi, da bi bilo vse, kar predstavljamo v Rogu, slišno tudi v tistih delih mesta, kamor je obrnjen megafon.«

Rogovci pravijo: »Vsebine Roga so naše orožje.«