Nezaposljivi in invalidni

 Brezposelnost med romskim prebivalstvom je precej večja od slovenskega povprečja. Tako je od nekdaj, a se doslej država na to ni ozirala. Se to zdaj spreminja? Na slabše? Se je država odločila, da bo brezposelnost med Romi in posledično stopnjo brezposelnosti nasploh reševala fiktivno, navidezno, s premikanjem Romov iz evidence brezposelnih oseb v evidenco nezaposljivih?

Natalija Djoković iz Društva Mozaik, ki se ukvarja predvsem s socialnim vključevanjem Rominj in Romov na območju Mestne občine Ljubljana, pojasnjuje, da Slovenija na deklarativni ravni v različnih zakonih in dokumentih pogosto opredeljuje, da je »zaposlovanje Rominj in Romov eden od ciljev in vidikov socialnega vključevanja te etnične manjšine. V praksi pa pogosto opažamo pravo nasprotje. Namesto da bi načrtovali in izvajali programe opismenjevanja in vključevanja Rominj in Romov, jih z brisanjem iz evidenc aktivnih iskalcev zaposlitve popolnoma izključujemo iz sistema zaposlovanja«. Po eni strani, opozarja, govorimo o programih zaposlovanja, kot so na primer javna dela, kjer naj bi Romi imeli ugodnejše možnosti za vstop na trg dela, po drugi strani pa se v praksi kaže, da so javna dela pogosto zanje nedostopna.

V praksi so namreč zaznali večjo sistemsko diskriminacijo Romov na področju zaposlovanja. In sicer prakso »brisanja« Romov iz evidenc aktivnih iskalcev zaposlitve na uradu za delo Ljubljana, ki deluje v okviru Zavoda za zaposlovanje. Vedno več Romov namreč tam dobi dokument o »začasni nezaposljivosti«, ki sčasoma postane in ostane trajna, ali pa celo »odločbo o invalidnosti«, čeprav gre za iskalce zaposlitve brez ovir, ki niso hendikepirani in navkljub temu, da nekateri med njimi dejansko aktivno iščejo zaposlitev. Tako Rome prestavijo iz evidence brezposelnih v evidenco nezaposljivih oseb in s tem »rešijo« več problemov naenkrat. Prvič, z ljudmi, ki niso več aktivni iskalci zaposlitve, nimajo več dela. Drugič število brezposelnosti se zmanjša. In tretjič, Romom »prihranijo« obiske na zavodu za zaposlovanje. »Zavod za zaposlovanje v takih primerih ljudi napoti na center za socialno delo, kjer pa nimajo programov pomoči takim osebam. Rominje in Romi, ki so nepismeni, pogosto ne razumejo, kaj se jim je zgodilo, saj dokumenta ne morejo prebrati. Vedo samo, da jim na zavod za zaposlovanje več ni treba prihajati na srečanja s svetovalkami,« pojasnjuje Natalija Djoković.

Kako in kdo odloča o tem, da se oseba »umakne« s seznama aktivnega iskalca zaposlitve, pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje: »Brezposelna oseba, za katero se domneva, da utegne imeti težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju, večje socialne in druge podobne težave, ki jo lahko ovirajo pri zaposlitvi, se z namenom razrešitve teh okoliščin predlaga v obravnavo posebnim medinstitucionalnim komisijam.« Te komisije potem izdajo eno izmed omenjenih odločb.

Društvo Mozaik je v lanskem letu vključilo 128 odraslih Romov, od tega jih je slaba polovica prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, od njih pa kar polovica na »pasivnem« seznamu, torej bodisi na seznamu začasno nezaposljivih oziroma na listi invalidnih. Da je med skritimi brezposelnimi relativno precej več Romov kot Neromov, potrjujejo tudi podatki zavoda za zaposlovanje, in to kljub temu, da podatki niso nujno točni, saj je opredelitev za pripadnika romske skupnosti prostovoljna in se zanjo gotovo ne odločijo vsi iskalci zaposlitve romske narodnosti.

Konec maja je bilo v celotni državi skupaj 5709 začasno nezaposljivih oseb, od tega jih je 314 izjavilo, da pripadajo romski etnični skupnosti. To pomeni, da je na seznamu nezaposljivih oseb kar 3,14 odstotka vseh Romov, ki živijo v Sloveniji, medtem ko je na tem seznamu le 0,26 odstotka pripadnikov večinskega prebivalstva. Še večja je razlika med trajno nezaposljivimi. Zavod za zaposlovanje je v dobrih desetih letih od uveljavitve zakona, ki to omogoča, izdal 1532 odločb o trajni nezaposljivosti zaradi invalidnosti. Kar 8 odstotkov odločb je bilo izdanih Romom. Verjetnost, da bo pripadnik večinskega prebivalstva spoznan za trajno nezaposljivega, je tako 0,07-odstotna. Da se bo to zgodilo pripadniku romske manjšine, pa kar 1,23-odstotna, čeprav med romskim prebivalstvom zagotovo ni 17-krat več invalidov kot med večinskim prebivalstvom.

Romi imajo 17krat več možnosti, da postanejo trajno nezaposljivi

Vse skupaj je še posebej problematično, opozarja Djokovićeva, ker so nemalokrat odločitve pristojnih o usodi odraslih Romov povezane že z odločitvami v času osnovnošolskega izobraževanja oziroma s pretiranim »usmerjanjem romskih otrok na osnovne šole s prilagojenim programom, kjer je zastopanost romskih otrok včasih celo desetkrat višja kot v primeru njihovih neromskih vrstnikov«. Pretirano usmerjanje je po njenem mnenju posledica ozko kulturno usmerjenih testiranj komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, nerazumevanjem slovenskega jezika (testiranje vedno poteka samo v slovenskem jeziku) ter popolnim nerazumevanjem socialnih okoliščin otroka. »Ko je otrok medicinsko kategoriziran kot otrok s posebnimi potrebami (čeprav to dejansko ni), obstaja večja verjetnost, da bo tako obravnavan tudi kot odrasel. Na zavodu za zaposlovanje tako vprašajo Rominje in Rome, ali imajo odločbe o usmerjanju iz osnovne šole …«

»S takšnimi dokumenti ljudi dehumaniziramo, infantiliziramo in diskriminiramo. In tako izključujemo cele generacije Rominj in Romov, ohranjamo neenakost in transgeneracijsko revščino,« ugotavlja Djokovićeva