Avstralci danes na volitve pod vplivom brexita

Avstralci se danes podajajo na predčasne parlamentarne volitve, na katere bo očitno vplivala britanska referendumska odločitev za izstop iz EU. Še pred tednom dni so bili doslej vladajoči konservativni liberalci povsem izenačeni z opozicijskimi laburisti, zadnja anketa, opravljena po brexitu, pa je pokazala rahlo prednost liberalcev. Udeležba na volitvah v Avstraliji je od leta 1924 obvezna, odtlej pa nikoli ni padla pod 90 odstotkov.

Šok, ki ga je povzročila britanska odločitev za odhod iz EU, močno odmeva v deželi tam spodaj, kamor je Otok v preteklih stoletjih pošiljal svoje kaznjence. Tik pred sobotnim glasovanjem je preglasil druge skrbi prebivalstva, ki se boji posledic britanske odločitve za avstralsko gospodarstvo.

"Nekaj časa bo vladala znatna negotovost. V tem trenutku jo vsak večer vidite na televiziji. Ključno je, da sedaj ohranimo močno, stabilno vodstvo," je pred dnevi poudaril 61-letni liberalni premier Malcolm Turnbull, multimilijonarski nekdanji bankir, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turnbull je predčasne parlamentarne volitve sklical pred osmimi tedni in s tem sprožil mučno kampanjo, ki se je vrtela predvsem okoli upravljanja gospodarstva. Pereči vprašanji migracij in podnebnih sprememb sta bili ves čas v ozadju, tik pred volitvami pa se je pozornost usmerila predvsem v brexit, ki ga je Turnbull očitno spretno izkoristil.

Njegovi konservativni liberalci so bili vseh osem tednov kampanje več ali manj izenačeni z opozicijskimi levosredinskimi laburisti 49-letnega bivšega sindikalista Billa Shortena, drugo veliko stranko v državi. A zadnja anketa, ki jo je časnik The Australian opravil po britanski odločitvi za brexit, je pokazala, da imajo liberalci 51-odstotno prednost pred laburisti.

Turnbull, četrti avstralski premier v vsega dveh letih, je volitve sklical, ker so pri odločanju v zgornjem domu parlamenta, senatu, jeziček na tehtnici postali neodvisni politiki ali tisti iz manjših strank. Ti so zavrnili zakonodajo, ki bi vnovič vzpostavila nadzorni organ v gradbeništvu. Sledila je dvojna razpustitev parlamenta - tako poslanske zbornice kot senata.

Nekateri opazovalci so mnenja, da bi lahko bila posledica tokratnih dvojnih volitev, ki sicer niso običajna praksa v Avstraliji, še več neodvisnih senatorjev ali tistih iz manjših strank, saj naj bi se volivci, siti tradicionalnih politikov, obračali za alternativami.

In na voljo imajo več deset manjših strank in samostojnih kandidatov - med drugim Stranko seksa, stranko navdušencev nad avtomobili, pa tudi stranko, katere program je, da programa nima. Po mnenju političnega stratega Glenna Drueryja bi lahko ti "mali" kandidati kovali dobiček iz razočaranja Avstralcev nad liberalci in laburisti.

A na drugi strani politolog z univerze Monash v Melbournu Nick Economou izpostavlja, da so ljudje veliko manj jezni na aktualno Turbullovo vlado, kot so bili na vladi laburistov Kevina Rudda in Julie Gillard. Oba sta se morala od stolčka dokaj hitro posloviti.

Sedanji vodja laburistov Shorten kljub temu ni vrgel puške v koruzo. Med kampanjo je izpostavljal tradicionalne vrednote laburistov ter obljubljal izboljšanje zdravstva in izobraževalnega sistema, pa tudi pravičnejši sistem obdavčitve in več obnovljive energije. "Kar počnemo, je to, da dajemo delavskemu razredu priložnost za dober življenjski standard," je poudarjal.

Aktualni premier je kampanjo na drugi strani osredotočil na upravljanje gospodarstva, pri čemer je izpostavljal, da ima njegova vlada fiskalno znanje za tranzicijo, s katero bi od naložb v rudarstvo, zaradi katerih je Avstralija doživela razcvet, prešli v bolj raznoliko gospodarstvo in ustvarili več delovnih mest.

Svoje napovedi je v zadnjih dneh utrjeval še z brexitom, ki ga je izkoristil tudi za poudarjanje pomena nadaljnje trde politike glede priseljevanja, zaradi katere se je Avstralija v zadnjih mesecih znašla pod plazom kritim nevladnih organizacij, pa tudi Združenih narodov. Kot je med drugim dejal Turnbull, je do odločitve za brexit prišlo zaradi strahu pred priseljevanjem.

Aktualna vlada vodi zelo ostro politiko do prosilcev za azil, ki poskušajo z ladjami doseči Avstralijo. Že na morju jih ustavljajo in pošiljajo v taborišča na odročnih tihomorskih otokih ali nazaj tja, od koder so prišli.

Zeleni, ki v avstralski politiki zasedajo položaj tretje stranke, so v kampanji opozarjali predvsem na neenakost v družbi, usodo prosilcev za azil in podnebne spremembe.

Zaradi izpustov toplogrednih plinov je Avstralija že utrpela veliko škodo. Aprilsko Unescovo poročilo je opozorilo, da je 93 odstotkov Velikega koralnega grebena zaradi kisanja morja in povišanja njegove temperature podvrženo beljenju koral. Canberra je v odzivu terjala le, da se Avstralijo umakne iz poročila, ker da škodi njenemu turizmu.

Avstralija je četrti največji proizvajalec premoga na svetu, premogovniški lobi je močan. Delež obnovljivih virov pa je, kljub temu da gre za deželo, blagoslovljeno s soncem in vetrom, zanemarljiv.