Kdo sta kandidata za ustavna sodnika

Kandidata za ustavna sodnika, Špelca Mežnar in Marko Šorli, sta se včeraj v predsedniški palači predstavila javnosti. Predsednik republike Borut Pahor je minuli četrtek predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu posredoval predlog za imenovanje dveh kandidatov, ki uživata podporo poslancev. V predsednikovem uradu so še povedali, da kandidata izpolnjujeta strokovne kriterije in vzbujata zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije.

Špelca Mežnar se predstavlja kot strokovnjakinja za civilno, gospodarsko, odškodninsko, arbitražno in delovno pravo. Zanima jo pravo, ki mora biti pravično. “Dober pravni strokovnjak je lahko tudi človek pri 40 letih. Če tega ne bi verjela, ne bi vložila kandidature. In dobro je, da je na ustavnem sodišču tudi predstavnik mlajše generacije, ustavno sodišče mora biti svetovnonazorsko široko,“ je kandidatka poudarila, da ima 17 let delovnih izkušenj z različnih področij.

Kot mlada raziskovalka se je ukvarjala s civilnim in gospodarskim pravom. Leta 2008 je začela predavati gospodarsko pravo na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju. V tistem času je bila tudi odvetniška kandidatka v odvetniški pisarni Čeferin. Zdi se ji pomembno, da je v karieri združevala teorijo in prakso.

Zanjo delo na ustavnem sodišču tudi ne pomeni vrhunca kariere.

Špelca Mežnar zase pravi, da je liberalka, ne pravna formalistka. Upa, da bo v primeru izvolitve v državni zbor upravičila zaupanje, saj dober pravni argument ni odvisen od starosti ali spola tistega, ki ga izreka. Dodala je, da je treba pravnike in ustavne sodnike ocenjevati po strokovnosti, osebni in poklicni širini, sposobnosti prisluhniti drugim ter zmožnosti razumeti tudi drugače misleče.

“To ne pomeni, da sem revolucionarka, bi se pa z veseljem podpisala pod kakšno ločeno mnenje,“ je povedala, da se ne strinja z vsemi odločitvami, ki jih je ustavno sodišče v zadnjem času sprejelo. Nekatere odločbe jemlje za zelo dobrodošle, na primer to, da je bilo zastaranje odškodninskih zahtevkov izbrisanih v neskladju z ustavo.

Drugi kandidat, Marko Šorli, je vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču. Leta 2010 ni bil izvoljen za predsednika vrhovnega sodišča, poslanci o njem sploh niso glasovali, ker ni prestal niti prvega testa.

Na javni poziv letos se je prijavil, ker si z izkušnjami želi prizadevati za varstvo človekovih pravic in boljšo pravno državo. Slovensko ustavno sodišče je po njegovem med močnejšimi v EU. Poudaril je še, da je morala trenutna sestava sodišča obravnavati tudi politične zadeve, ki so zmeraj najtežja vprašanja, a je sodišče po njegovem tudi to delo zelo dobro opravilo.

Če bo imenovan za ustavnega sodnika, se bo Šorli zavzemal za svobodno izbiro zadev sodišča. Ne zato, da bi bilo sodišče razbremenjeno, temveč da bi lahko natančneje obravnavalo zadeve, ki so pomembne predvsem za višanje ravni varstva človekovih pravic, ne le za pritožnike.

Pravi, da si upa zagovarjati tudi stališča manjšine. “Če si človek v 40 letih poklicnega življenja ne ustvari nobenega nasprotnika, je slab znak,“ odgovarja in dodaja, da ceni tudi drugače misleče.

Nekateri ga štejejo za simpatizerja največje opozicijske stranke, SDS. Šorli razmišlja, da morda zaradi stališča v zadevi Patria, v kateri se je kot vodja sedemčlanskega kazenskega oddelka vrhovnega sodišča zavzemal za odložitev prestajanja zaporne kazni.

Simbolično se mu zdi, da je za vest, da ga je predsednik države izbral med kandidati, slišal na plenarni seji Evropske komisije za učinkovitost pravosodnih sistemov. Povedal je, da si je poleg sojenja v 40-letni karieri prizadeval tudi za demokratizacijo sodstva, za njegovo učinkovitost, nepristranskost in neodvisnost.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je kandidaturi že pričela obravnavati, poslanci pa bodo o njunem imenovanju začeli odločati 11. julija. Jeseni se bo začel nov krog izbora ustavnih sodnikov, saj štirim sedanjim poteče mandat v marcu in aprilu 2017. Predsednik republike bo tokratne predloge kandidatur upošteval tudi v naslednjem krogu.