»Evropska unija ni popolna, je pa zagotovo najboljša skupnost nacionalnih držav, kar jih človeštvo pozna«

Z Vojkom Volkom, diplomatom in raziskovalcem, smo se pogovarjali na gradu Jable pri Mengšu, kjer ima sedež služba za strateške in študijske analize ministrstva za zunanje zadeve, v kateri je zaposlen. Volk je na FSPN (današnji Fakulteti za družbene vede) študiral mednarodne odnose. V času osamosvajanja je bil svetovalec Socialistične stranke, ki je že oktobra 1990 predlagala plebiscit, njeno pobudo pa je nato prevzel Demos. Na začetku devetdesetih let je vstopil v LDS, vendar je kmalu ugotovil, da je zanj politika »preveč travmatična dejavnost«. Leta 1992 se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve in čez deset let, leta 2001, postal veleposlanik Slovenije v Rimu, leta 2005 so ga poslali na Kosovo, lani pa se mu je iztekel veleposlaniški mandat v Zagrebu. Vojko Volk v domačih in tujih medijih analizira geostrateška in geopolitična razmerja v Evropi in svetu, v središču njegovega preučevanja pa je pravica do samoodločbe narodov. Ta čas s kolegi analitiki v Jablah pripravlja analizo posledic izstopa Velike Britanije iz EU.

Velika Britanija in Evropa sta imeli vseskozi zapleten odnos, saj sta se tu srečevali celinska in anglo-ameriška vizija razvoja družb. Kakšna članica EU je bila pravzaprav Velika Britanija, ki si je v zadnjih desetletjih izborila kopico izvzetij (opt-outs) iz zakonodaje EU?

Velika Britanija je bila vseskozi z eno nogo v EU in z drugo zunaj nje. O tem govori zgodovina njenega vstopanja v EU, spomnimo se, da je že takoj po vstopu sledil skorajšnji izstop. Še zgovornejše je dejstvo, da Velika Britanija ni nikoli vstopila v dve najnaprednejši obliki integracije: torej v evroobmočje in v Schengen. V EU je vedno imela poseben položaj. Najbolj specifično zanjo oziroma za Združeno kraljestvo pa je, da gre za zvezno državo, kar analitiki premalo upoštevajo, ko razčlenjujejo brexit, torej izstop Velike Britanije iz EU. EU ima težave, toda še večje težave ima Velika Britanija. Svoj čas je bila velik imperij, potem pa se je skrčila na sedanji obseg, in kot kaže, se proces še ni končal. A britanska identiteta se je v zadnjem času še dodatno skrhala zaradi ozaveščanja Škotov, Severne Irske in – tako kaže – vse bolj tudi Walesa.