Darja Kocbek

18. 7. 2016  |  Svet

Theresa May velja za delovno, hladno in pragmatično žensko

© Flickr

Nova britanska predsednica vlade 59-letna Theresa May je že takoj po prevzemu funkcije dejala, da ni političarka za velike šove. Njeni prijatelji se po poročanju BBC spominjajo, da si je želela postati prva britanska predsednica vlade. To ji sicer ni uspelo, saj je po Margaret Thatcher druga ženska na tem položaju. Prijatelj z univerze Pat Frankland je leta za BBC dejal, da se ne spomni časa, ko Mayeva ne bi imela političnih ambicij. Bila je precej slabe volje, ko je izvedela, da jo je Thatcherjeva prehitela kot prva predsednica vlade.

Do prevzema položaja predsednice vlade, je bila poslanka spodnjega doma parlamenta, od leta 2010 je bila notranja ministrica. S tega položaja se je po odstopu Davida Camerona povzpela na stolček predsednika vlade. Po poročanju Spiegla se ji je uspelo obdržati na položaju notranje ministrice dalj časa od predhodnikov (je notranja ministrica z drugim najdaljšim mandatom v zadnjih sto letih) predvsem zato, ker deluje v skladu z lastnimi moralnimi načeli in se malo ozira na to, kaj drugi mislijo o njej. Njene odločitve so zato pogosto nepredvidljive. Velja za političarko, ki je sposobna preživeti še tako težke preizkušnje.

Ne boji se konfliktov. To ji utegne koristiti pri pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz EU, ki bodo glavna naloga njenega mandata. Izid teh pogajanj bo merilo njenega uspeha na čelu vlade. Čeprav je pred referendumom zagovarjala obstanek Velike Britanije v EU, nikoli ni bila zagreta Evropejka.

Mnogi Thereso May primerjajo z nemško kanclerko Angelo Merkel. Podobni sta si predvsem v tem, da obe v prostem času radi kuhata. Medtem ko Merklova o tem molči, se Mayeva, ki sicer prav tako redko govori o svoje zasebnem življenju, hvali, da ima doma okrog 100 knjig z recepti. Leta 2013 je razkrila še, da ima diabetes tipa 1, zato si bo morala dva krat na dan do konca življenja dajati injekcije. Sodi med podpornike istospolnih porok, leta 2012 je izjavila, da bi obdobje, ko je dovoljeno narediti splav, skrajšala s 24 na 20 tednov nosečnosti.

S prvo britansko premierko Margaret Thatcher sta obe študirali na univerzi Oxford. Po diplomi iz geografije se je Mayeva zaposlila v nacionalni banki, a je kmalu stopila v lokalno politiko. Poslanka nacionalnega parlamenta je postala leta 1997. Kot zagovornica »posodobitve« konservativne stranke je leta 1999 postala članica vlade v senci pod vodstvom Williama Hagueja. Bila je ministrica za izobraževanje v senci.

Kot notranja ministrica se je glede politike priseljevanja pogosto sporekla s finančnim ministrom Georgom Osbornom, se spominja nekdanji minister za šolstvo David Laws. Pogosto se je sprla tudi z vodjem liberalne stranke Nickom Cleggom, zlasti zaradi njenega načrta za povečanje nadzora nad internetom, da bi preprečili terorizem. Clegg naj bi po enem od »težkih« sestankov z njo dejal Lawsu, da je hladna ženska, ki ne pozna kramljanja. Cameron naj bi mu potožil, da se enako obnaša tudi do njega.

Je instinktivno molčeča in zelo toga, a z njo je mogoče biti neizprosen, saj se bo umaknila in vse še enkrat premislila, pravi Laws. Laburistična poslanka Yvette Cooper, ki se je soočila z Mayevo kot notranja ministrica v senci, pa pravi, da je zanesljiva in resna, v parlamentu je avtoritativna. Njena slaba stran je, da se ne zna hitro odzvati, če pride do krize. Nikakor ni pripravljena spremeniti mnenja, ko pa gredo stvari narobe, se skrije. Nič intervjujev, nič izjav, nič, s čimer bi ljudem dala zagotovila ali jim sporočila, da obstaja. To ji je pomagalo, da se je obdržala na položaju notranje ministrice, toda kot predsednica vlade se tako ne more obnašati.

Theresa May je z 59 leti najstarejša predsednica britanske vlade po letu 1976. Na volitve ji ne bo treba do maja 2020, razen, če se sama ne bo odločila, da bi prej preverila zaupanje volivcev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.