Pravno ne drži, da je primer Roga, kot »če bi kar nekdo zasedel vaše stanovanje«

Z gledišča politike je primer Roga enkratno zanimiv. Ravnanje rogovcev se kaže kot politično delovanje, drža in ravnanje javne oblasti pa kot nepolitično delovanje s potezami protipolitičnega delovanja. Zato bi bil Rog lahko dober primer državljanskega aktivizma v funkciji praktične socialne demokracije. Seveda le pod pogojem, da so posestniki v Rogu v vsem svojem početju in v vseh držah do konca iskreni, transparentni in dobroverni. Če izpolnijo ta etični pogoj, lahko legitimno pričakujejo in terjajo priznanje, da je njihovo ravnanje pristna politična drža in legitimno politično samouresničevanje. Takšno, pri katerem se državljanke in državljani (civilna družba) odločijo uresničiti svojo svobodo v javnem prostoru – kot aktivni politični subjekti. To pa je mogoče storiti prav s prevzemom posesti in skrbništva nad javnim dobrim in z vnosom vsebine in duha vanj. Potem je to primer vsebinskega in duhovnega oživljanja javnega dobrega in uresničevanja javnega interesa.

Če se to zgodi, ker je javna oblast to javno dobro prepustila propadanju in praznini, kar je etično sramotno in nepolitično ravnanje, legitimnost zavzetja posesti in prevzema skrbi za to javno dobro (z umetniškimi, filozofskimi, znanstvenimi, strokovnimi, športnimi ali podobnimi aktivnostmi, humanitarnostjo, samooskrbo in solidarnostjo itd.) izhaja iz državljanskega prevzema funkcije, ki bi jo morala izvajati javna oblast, pa je ni.

Več