Film / Jason Bourne

Jason Bourne, 2016 Paul Greengrass 

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 31, 5. 8. 2016

za

Ex Machina.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 31, 5. 8. 2016

za

Ex Machina.

Jason Bourne je tako ekstremno, tako blazno in tako bajno kinetičen, da si težko predstavljamo, da bi bil lahko posnet po fiksnem scenariju, ali bolje rečeno – scenarij je lahko nastal šele naknadno, potem ko so ga že posneli, v montažni sobi, zato ne preseneča, da je kot koscenarist podpisan tudi montažer, Christopher Rouse.

Drugi koscenarist je kakopak Paul Greengrass, režiser drugega in tretjega Bourna, ki je z novo edicijo te geopolitične sage samega Bourna – bolj bondovskega od Jamesa Bonda, bolj huntovskega od Ethana Hunta in bolj amnezičnega od Ojdipa – iz dobe “11/9” odpeljal v dobo Wikileaksa in Edwarda Snowdna, ki sta apostrofirana, ko hekerka Nicky Parsons (Julia Stiles), eks operativka Cie, iz Ciinega megaračunalnika sune tajni spisek vseh “črnih operacij”, z najnovejšo vred, in ga preda Bournu (Matt Damon), Ciinemu eks ubijalskemu stroju, zdaj članu grško-albanskega kluba golih pesti, rekoč, da ga je treba čim prej spraviti v javnost. Jasno, panoptična Cia, ki vse dogajanje na tem svetu spremlja v realnem času in neposrednem prenosu, nadenj pošlje brezimnega terminatorja (Vincent Cassel), ki poskrbi, da se žvižganje prelevi v trušč, ki odmeva v vseh prestolnicah sveta, od Aten, kjer se Bourne prebija skozi vstajo protivarčevalnih molotovk, prek Londona, kjer doživlja svoj hamletovski moment (kdo je ubil očeta?), do Silicijeve doline, kjer se dileme novih čudežnih tehnologij, ki omogočajo prisluškovanje kompletnemu človeštvu hkrati, spodvijejo v peklensko vprašanje: naj bo svet varen za svobodo ali teror? 

Če bi vsi ljudje uporabljali program, ki bi preprečeval špeganje v zasebnost, bi bil svet smrtno nevaren, saj teroristov ne bi več mogli izslediti, pravi direktor Cie. Ker ga igra Tommy Lee Jones, naj bi imelo to težo. No, da je Jason Bourne tajni program (in Begunec digitalne dobe), vemo, a ne bi me presenetilo, če bi se v katerem izmed neizogibnih nadaljevanj izkazalo, da je v resnici virus, s katerim Cia sama sebi preprečuje, da bi počela še večje svinjarije, kot jih počne.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Spomenka Hribar / Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.