Volivci si želijo nove politike, a jih nove leve stranke (še) ne prepričajo
Iniciativa za demokratični socializem (IDS), jedro Združene levice, na protestu proti privatizaciji Luke Koper 5. julija letos.
© Borut Krajnc
Evropska levica, stara in nova, je že desetletja v krizi. Ne zmore zasnovati novega in celovitega alternativnega programa družbenega razvoja, ki bi bil kot politična ideologija in praksa privlačen za širše množice in bi se kot razvojna paradigma sistematično postavil po robu ideologiji neoliberalizma. Slednji se je zajedel v vse pore evropskih družb in politike.
Po kolapsu vzhodnoevropskih realsocializmov v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja so namreč socialistične ideje v Evropi kot razvojna alternativa doživele zastoj, evropska socialdemokracija je ubrala »tretjo pot«, ki naj bi bila nekakšen kapitalizem s človeškim obrazom. Nič od tega. Tudi svetlobna leta daleč od resničnih levičarskih načel in zahtev. Zato levica išče nove programske usmeritve in podobe, da bi se lahko odzvala na izzive 21. stoletja. Toda ljudje si želijo sprememb.