Manj nevtralnosti in sodišč

Ministrstvo za javno upravo je v javno razpravo poslalo osnutek spremembe zakona o elektronskih komunikacijah. V osnutku so spremembe, ki omogočajo kršenje internetne nevtralnosti, načela, ki predpostavlja, da morajo spletni operaterji vse podatke, ki tečejo po njihovih žicah, obravnavati enako. Med spletno pošto Gmail in Yahoo ne sme biti nobenih razlik v pretočnosti, obe sporočili morata priti do naslovnika enako hitro. Google ne more plačati ponudniku internetnih storitev, da bi njegova pošta potovala hitreje. Prav tako operaterji ne smejo dajati prednosti enemu servisu s pomočjo tako imenovane ničelne tarife, ko se preneseni podatki ne štejejo v zakupljeno kvoto uporabnika.

Slovenija je bila na področju zagotavljanja spletne nevtralnosti med prvimi državami na svetu, ki so načelo zapisale v zakon. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je našima največjima mobilnima operaterjema Telekomu in Simobilu celo izrekla kazen zaradi uporabe ničelne tarife. A upravno sodišče je prejšnji mesec odločilo, da argumentacija agencije ni zadostna in je zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Predlog novega zakona, katerega namen je prilagoditev evropski zakonodaji, ničelno tarifo definira precej bolj ohlapno, kar bi lahko mobilnim operaterjem omogočilo vrnitev k dvomljivi praksi.

V napačno smer gre še izjema kršenja nevtralnosti, saj operaterjem veleva samodejno blokiranje domen, ki jih na svoj spisek uvrsti Interpol. Gre za domene, na katerih je otroška pornografija; te naj bi bile blokirane brez sodniške odločitve. Ne gre za blokiranje spletnih strani oziroma za zaseganje strežnikov in brisanje podatkov – postopek naj bi bil drugačen. Če bi se Interpol odločil, da je na www.naključnadomena.si otroška pornografija, bo ta domena postala nedostopna za uporabnike spleta v Sloveniji. Pregon otroške pornografije je seveda popolnoma razumljiv, večja težava pa je, da bodo domene blokirane samodejno, brez odločbe slovenskega sodišča.

Primeri iz tujine kažejo, kako nevarne so lahko take izjeme. Kaj se zgodi, ko sodišče ne izdaja nalogov oziroma jih izdaja v tajnosti, lahko vidimo v ZDA in njihovem netransparentnem vohunjenju za lastnimi državljani. Samostojna sodna veja oblasti je varovalka pred samovoljo državnih aparatov in korporacij in brez sodniške odločitve blokiranje domen ne bi smelo biti dovoljeno. Dobronamerno, a brezzobo blokiranje domen z otroško pornografijo odpira vrata, skozi katera bodo skušale priti tudi manj zaželene izjeme.