Ograja razdvaja

Ograja na meji s Hrvaško resno ogroža populacije rjavega medveda, sivega volka in evrazijskega risa, saj poteka čez osrednje območje razširjenosti teh vrst velikih zveri v severnem Dinarskem gorstvu. Če Slovenija ograje ne bo umaknila (ali pa jo bo celo podaljšala), se bo dolgoročno zmanjšala velikost populacij, to pa bo ogrozilo njihovo preživetje. Taki so izsledki raziskave, ki je bila konec junija objavljena v ameriški znanstveni reviji PLoS Biology.

»Posamezne smrti zaradi rezil na žici ne predstavljajo večje grožnje za dolgoročno ohranjanje populacij prostoživečih živali pri nas, saj gre le za nekaj primerov divjadi, ki jo vsako leto tudi lovimo, celo v krepko višjih številkah,« pravi soavtorica raziskave Aleksandra Majić Skrbinšek z ljubljanske Biotehniške fakultete. »Skrb vzbujajoča je fragmentacija habitata. Upravljanje populacij velikih zveri pri nas temelji na dejstvu, da so del večjih dinarskih ali dinarsko-balkanskih populacij. V primeru postavitve ograje po vsej meji s Hrvaško bi naš del populacij velikih zveri postal funkcionalno izoliran, kar pomeni, da jim zelo hitro ne bi več mogli zagotavljati ugodnega varstvenega stanja. Slovenija je enostavno premajhna, da bi jih lahko gostila sama.«

Ravno te dni je v zaključni fazi medresorskega usklajevanja predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje, ki med drugim predvideva, da se »za namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje tehničnih in drugih sredstev /…/ ne uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in prostorski akti ter predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave, in predpisi, ki urejajo vode«. Če bo zakon sprejet, to pomeni, da državi pri nadaljnjem postavljanju in vzdrževanju ograje ne bo treba upoštevati, kakšen vpliv ima »tehnična ovira« na okolje ali se ravnati po že veljavnih predpisih na tem področju. Predlog bo predvidoma ta ali naslednji mesec poslan v vladni postopek.

Na vprašanje, kako lahko država načrtuje spremembo zakona, ki je po ugotovitvah raziskave v neposrednem nasprotju s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost 2020 in Strategijo EU za zeleno infrastrukturo, Ministrstvo za notranje zadeve ne želi odgovoriti: »Po našem mnenju je dodatna izrecna izključitev potrebna, da bi se izognili različnim razlagam veljavne zakonodaje. Z vsebino raziskave, ki jo omenjate, na MNZ nismo seznanjeni, zato je ne moremo komentirati. Dodajamo pa, da nismo zabeležili, da bi na začasnih tehničnih ovirah poginil volk, medved ali ris.«

Majić Skrbinškova v načrtovanih spremembah ne vidi smisla. Slovenski in hrvaški raziskovalci namreč že dolgo dejavno sodelujejo na področju upravljanja, raziskovanja in varstva dinarske populacije risa in rjavega medveda. »Vse te projekte sofinancira tudi naša država,« pravi raziskovalka, »zato je nerazumljivo, da se po drugi strani odloča za ignoriranje lastnih aktov in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave.«