Mit biološke ure

»Treba bo pohiteti, teče ji biološka ura« - neštetokrat slišan izraz, ki se vedno uporablja le, kadar je govora o ženskah in ženskih telesih. Za ta namreč velja nekakšno splošno prepričanje, da ko dosežejo neko določeno mejo (po navadi okoli 35. leta), postanejo praktično neplodna ali pa so nosečnosti od te stopnje naprej izredno tvegane. Za moške omenjeno ne velja – ti naj bi bili sposobni imeti potomce ne glede na to, v kateri starosti so. Toda raziskave kažejo, da imajo moški tudi biološko uro, pa čeprav tega tiktakanja večina ljudi ne sliši.

Dandanes se za otroke v povprečju odločamo vedno kasneje – trend, ki ga lahko pripišemo predvsem dejstvu, da se vedno več ljudi odloča za višjo izobrazbo ali večjo predanost karieri. Ravno ta dilema – kariera ali otrok – je botrovala ideji »biološke ure« v samem začetku. Ko se je izraz pojavil v 50. letih prejšnjega stoletja, je označeval človeški naravni cirkadiani ritem, ki nam narekuje, kdaj je čas za spanje, bujenje, hranjenje in podobno. Šele v desetletjih po drugi svetovni vojni, ko so ženske vstopile v trg delovne sile in s pojavom kontracepcijskih sredstev, je »biološka ura« postala sinonim za žensko (ne)plodnost in »naravno« željo po naraščaju.

Za razliko od žensk, ki so rojene z določenim številom jajčec, moški proizvajajo semenčice tekom celotnega življenja. Verjetno se zato zdi bolj smiselno, da bi lahko bili večno plodni. Toda izsledki raziskav kažejo, da lahko starost moškega na njegovo plodnost vpliva na tri načine: starejši, kot je oče, težje je paru zanositi; nosečnosti s starejšim očetom se večkrat končajo s spontanimi splavi; in starost očeta lahko potencialno privede do zdravstvenih težav otroka.

V takšnih izrazih, kot je biološka ura, se skriva kulturni odnos družbe do reprodukcije, ki temelji na predpostavki, da je celoten razmnoževalni sistem – plodnost, nosečnost in rojstvo – domena in stvar ženske. Zato se tudi nad ženskami izvaja pritisk glede njihovih življenjskih odločitev, kdaj in kako (če sploh) bodo imele otroka. Moira Weigel, pisateljica in avtorica knjige Labor of Love: The Invention of Dating, je za Guardian o biološki uri povedala: »Vloga biološke ure je bila, da se zdi preprosto naravno – celo neizogibno – da breme razmnoževanja sveta pade skoraj izključno na ženske. Obstajajo tako moralne kot praktične implikacije te ideje: če ne načrtuješ svojega življenja ravno prav, si zaslužiš, da boš na koncu obupana in sama.«