"Nemec sem, usrani tujci!"
Preden je začel pobijati, je vzkliknil: »Ich bin Deutscher, scheiss Ausländer!« Nemec sem, usrani tujci! Nemec sem, jebeni tujci! In potem je začel. Rodil se je v Münchnu očetu taksistu in materi prodajalki v veleblagovnici. Oba sta priseljenca iz Irana, navadna reveža. Trpel je zaradi depresije, dolga leta je bil žrtev vrstniškega nasilja v šoli, 18-letnik, popolnoma frustriran. V naši dobi, v času zrelega, dekadentnega kapitalizma niti v Nemčiji, državi z razvitim socialnim čutom, ni imel tako rekoč nikakršnih možnosti za razvoj, pridobitev izobrazbe in skok iz družbenega okvira, v katerega se je bil rodil, ni imel nikakršne možnosti, da iz tega razreda prestopi v drugega. Če ni hotel biti taksist ali prodajalec v veleblagovnici – tega pa ni hotel, kot večina sinov in hčera ne želi ostati na stopnji, ki so jo dosegli starši –, bi lahko postal le kriminalec ...