Zdrava pamet

Velenjski festival Kunigunda, na katerem so na primer leta 1999 oblekli Titov spomenik, nedavno, leta 2013, izvedli Svatbo, performans gejevske poroke na Titovem trgu, leto pozneje pa Kunigudro, prostorsko instalacijo prvega slovenskega Coffee Shopa, je letos ustanovil Avtonomno republiko Kunigunda. Namen festivala je z alternativni vsebinami predstavljati »mlade, čudne, razvijajoče se kulture in tako širiti mejo sprejemljivega v lokalni skupnosti,« pravi Vid Stropnik. Z različnimi projekti, kakršni so bili tudi omenjeni, festival skuša lokalni skupnosti »primazati kulturno klofuto, na katero ta še ni povsem pripravljena«, zato je letos ustanovil svojo Avtonomno republiko Kunigunda (ARK), s katero je po Stropnikovih besedah ubral neposrednejši pristop. Z ustanovitvijo avtonomne republike želijo organizatorji festivala ljudi spodbuditi k sprejemanju drugačnosti, aktivnemu državljanstvu, zavedanju lastne moči, kritičnemu razmišljanju ter »čaščenju razuma in zdrave pameti«, da pa bi festivalska republika imela tudi svoje simbole, so pripravili zastavo, himno, osebne izkaznice.

Po Stropnikovih besedah so številni ljudje, morda še posebej tisti, ki obiskujejo Kunigundo, zaradi svoje drugačnosti ali ljubezni do drugačnega potisnjeni na rob, izločeni. »S projektom Avtonomna republika Kunigunda želimo tem ljudem omogočiti emancipacijo od sistema, ki jim ne zagotavlja duševne svobode, vsem pa pokazati, da obstaja alternativa.« Avtonomna republika Kunigunda je tako deloma umetniška instalacija, deloma socialni eksperiment, deloma kulturna cona, so zapisali, ustavi, ki so jo pri tem pripravili, pa so dodali prazni 12. člen, ki si ga posamezniki in posameznice lahko sestavijo po svojih željah. V preostalih členih se med drugim zavzemajo za medosebno strpnost in pomoč, varovanje človekovih pravic, priznavajo vse zakonske zveze ne glede na spol, starost, raso, status, versko pripadnost ali število partnerjev, podpirajo posvojitve otrok za vse skrbne, odgovorne in ljubeče, spodbujajo soorganizacijo in ne sankcionirajo uživanja in predelovanja konoplje.

Potrebe po avtonomni coni, kakršne poznamo drugod po Sloveniji, v Velenju po besedah organizatorjev ne čutijo. »Lokalna skupnost vrednote alternativne kulture postavlja zelo visoko«, tako jim je leta 2012 uspelo velenjsko občino prepričati, da jim prepusti v upravljanje zapuščeno pekarno v starem mestnem jedru, dve leti pozneje pa je mladinski center dobil v upravljanje prazno hišo ob velenjskem krožišču, ki je danes Hiša bendov, prostor, v katerem vadi 11 glasbenih skupin.