Ben-Hur

proti

Hitri, ne drzni.

Ko Hollywood snema rimejke starih filmov, bi bilo dobro, če bi snemal rimejke tistih filmov, ki vsaj niso stalno na sporedu in ki niso še vedno slavni, ki torej niso še vedno hiti, celo megahiti. Tak je Ben---HHHuuurrr ((11995599)),, vveeččnnii hhiitt,, ssttaallnnoo pprreeddvvaajjaann,, popolna, tako rekoč pregovorna klasika, epos tako rekoč svetopisemskih dimenzij, ozaljšan z enajstimi Oskarji. Iskreno rečeno: s takšnim originalom rimejk ne more tekmovati. Au contraire: lahko se le osmeši. Brez skrbi, tu imate vse, kar ste imeli v originalu: zgodbo o dveh prijateljih, judovskem princu Ben-Huru (Jack Huston) in rimskem častniku Messali (Toby Kebbell), ki ju ločita politika in rimska vojna proti terorju, tako da Ben-Hur pristane kot suženj na galeji, zgodbo o Jezusu Kristusu (Rodrigo Santoro), ki dobi nekaj priložnosti za citiranje najbolj znucanih fraz iz Nove zaveze, in finalno kolizejsko dirko konjskih vpreg, toda vse skupaj izgleda le kot hitro, birokratsko, telenovelistično naštevanje “največjih hitov” iz originala, ki je bil skoraj dvakrat daljši od rimejka, tako da si lahko živo predstavljate, da se ves čas zelo mudi.

Ben-Hur in Esther (Nazanin Boniadi) se kar takoj poročita (zakaj bi čakala do konca), Morganu Freemanu dodajo drede, da gledalci ne bi mislili, da gledajo Princa tatov, s pomorsko bitko se jim niti ne ljubi kaj preveč ukvarjati, Biblijo sta itak že prej ukradla Noe in Eksodus, finalna dirka vpreg, s katero nas porajcajo že kar uvodni kadri (to bo nekaj!), pa je antiklimaks (in to v dobi Hitrih in drznih!), le iritantni generik brez fantazije, napetosti in karizme, ki – navkljub vsemu digitalnemu trušču – ne bo nikogar spreobrnil. Ta dirka, ki naj bi bila money shot, kvečjemu dokazuje, kako zelo je digitalna tehnologija filmarje polenila.