Knjiga / Steven Bach: Leni Riefenstahl: neizprosna moč slik

Kritična biografija umetnice (1902– 2003), ki je utelešala 20. stoletje.

Plesalka, igralka, režiserka, snemalka in fotografinja je na novo vznikala vse življenje. Oče jo je želel ukrojiti s klasično izobrazbo v tradicionalni model KKK (Kinder, Küche, Kirche), a se mu je izmaknila in s plesom osvojila publiko. Ko si je poškodovala koleno, je odskočila med filmske boginje. Ne le s šarmom in lepoto – za potrebe snemanja v Dolomitih se je mesece učila smučanja in prostega plezanja. Njena estetika povzdignjene prirode in izklesanega telesa se je idealno ujela s Führerjem in nacizmom, postala je nacionalna zvezda in snemala vrhunske artistične propagandne dokumentarce, med njimi »Triumf volje« (1935) in »Olympia« (1938) še danes odmevata na »YouTubu«. Že od začetkov je razumela, da je samopromocija ključni del uspeha, ali kot pravi biograf: »Leni ni bila Hitlerjeva ljubica ali intimna prijateljica, a bila je dovolj pretkana, da je dajala vtis, da bi to nemara lahko bila.« Poraz nacizma jo je kajpak sklatil z umetniških višav, v Nemčiji je bila bolj ali manj persona non grata, mik in očarljivost sta popuščala, a njena vitalnost jo je torpedirala v Afriko, med preganjano ljudstvo Nube, kjer je pozabila na čas in se kot sedemdesetletnica vpisala v tečaj potapljanja in začela snemati lepote podvodnega sveta Afrike.

Zdaj je poleg filmov in fotografij objavljala tudi knjige in postala novo čudo – stoletna vitalka. Prišla je nova slava, podprl jo je francoski novi val, ki je izpostavljal zabrisane in odrinjene avtorje. A navkljub novim angažmajem in uspehom so nemški mediji vseskozi poudarjali njeno nacistično preteklost, odkrivali, da so v njenem igranem filmu nastopali Cigani iz koncentracijskega lagerja, ki so jih potem poslali nazaj v taborišča smrti, ameriška art teoretičarka Susan Sontag je poantirala njeno erotizacijo fašizma, Wilhelm Bittorf pa je v njenih podobah golih črnih teles zaznal le moderno inačico arijske nadrase: »V njenih očeh so Nube vrednejši nacisti, čistejši barbari, pravi Tevtoni.« Črno-bela diva.