Mar strah ni več votel?

Ljubljanski festival INDIGO ni edini festival na svetu s tem imenom. Veliko jih je – vse od Indije do Izraela in od Švedske do Francije … Večina jih je glasbenih, francoski je na primer posvečen besedi, vsak izmed njih pa daje INDIGU drugačen pomen. Vendar vse privlači ime, tako kot skrivnostno modra barva, ki se pridobiva iz rastline indigovec in jo je prvi opisal in poimenoval Isaac Newton že leta 1660. V svetlobnem spektru jo najdemo med modro in vijoličasto, njena valovna dolžina pa je od 420 do 440 nm. Na koži nomadskih Tuaregov, zavitih v tkanine, obarvane z indigom, pušča sledi in njihovo polt obarva modro, a kožo s tem tudi ščiti. Besedo indigo so različni festivali vzeli za zaščitni znak, nekateri tudi le kot kratico; zgodovino, ki se je napletla okoli barve, pa sprejeli, da potihoma pomensko polni posamezno prireditev.

Ljubljanski INDIGO je zrasel iz sodelovanja različnih institucij in organizacij iz širše regije. Koordinator festivala Jani Pirnat pravi, da želijo organizatorji v času, ko nekateri postavljajo visoke žičnate ograje, s festivalom INDIGO odpreti naš prostor različnim kulturam in z različnimi kulturami. »Uživati raznolikost kultur je zame nepogrešljiva kakovost življenja in kulture nikoli ni preveč. Kvečjemu je je, tiste ’odprte’, lahko kaj hitro premalo, saj so sodniki ’normalnosti’ vsepovsod. Ta Foucaultova misel, se mi zdi, pridobiva vse večjo moč, predvsem zaradi vedno večje samocenzure. Upam, da nam bo z INDIGOM uspelo vzpostaviti razpoloženje vibrirajočega mednarodnega urbanega art festivala, pa četudi je lokacijsko omejen le na ljubljansko kulturno četrt okoli Mestnega muzeja.

«Povezati želijo kulturne institucije okoli Križank in Mestnega muzeja ter jih narediti prehodnejše in dostopnejše obiskovalcem. K sodelovanju so povabili več neodvisnih producentov kulture in jim ponudili prostore in podporo. Za temo so izbrali strah, čustvo, ki vse bolj preveva sodobno Evropo in svet, a festivalu so nadeli ime Ni strahu! ali INDIGO – NO Fear. Pirnat razlaga: »Managerji splošnega strahu proizvajajo razslojeni svet, ki je vse manjši in vse dražji. Zato se je treba prvinskemu nagonu postaviti po robu z odprtostjo in premislekom o lastnih odzivih na strah in njihovih posledicah. Odzivamo se po vzorcih, zato je z nami zelo lahko manipulirati.« Torej se festival ukvarja s še kako aktualnim vprašanjem – le zakaj je ustvarjanje strahu politikom v korist? Zakaj je treba ustrahovati prebivalstvo tega planeta, je mar tako res laže vladati?

Festival naj bi udejanjal več načel: sodelovanje med generacijami in med narodi, povezovanje med znanstvenimi in kulturnimi organizacijami ter nevladnimi organizacijami in hkrati oživljanje mestnih četrti. Ajdin Bašić, avtor celostne grafične podobe festivala in avtor oblikovalskega programa, pravi, kako mu je všeč, da bo razstava plakatov Pest v oko na Trgu francoske revolucije, saj že sama lokacija govori v prid »revolucionarnosti« razstave in njene teme. Temeljna ideja razstave in pogovorov je predstaviti družbeno odgovorno oblikovanje in se vprašati, ali lahko oblikovalci dandanes kritično sooblikujejo družbo. Ali pa je vsak njihov poskus družbeno angažiranega in družbeno kritičnega oblikovanja zatrt, marginaliziran in obsojen na propad?

Razstava bo pokazala, da kritično in družbeno angažirano oblikovanje obstaja. Bašić je za izhodišče vzel gverilsko akcijo Novega kolektivizma/NK iz leta 2012, ko je ta v času vseslovenske vstaje po ulicah lepil plakat No fear, no Führer kot svoj odziv na takratni družbeni položaj. Avtorjem tega plakata se bo pridružilo še 14 drugih avtorjev različnih generacij iz širše regije. Predstavljen bo sicer ozek izbor kot pramen družbenokritičnega oblikovanja iz različnih obdobij. Na ogled bo nekaj že znanih podob, ki po svoje vizualizirajo srž naslova – Brez strahu.

Tudi pogovor o oblikovanju je načrtovan v tej smeri (Hard Talks – Dizajn), na njem bodo sodelovali gost iz Anglije, teoretik in publicist Rick Poynor, ter oblikovalci in predavatelji iz Sarajeva Bojan Hadžihalilović, iz Zagreba Dejan Kršić in iz Beograda Borut Vild, sicer slovenske gore list. Razprava naj bi tekla o položaju in vlogi vizualnih komunikacij v sodobni družbi ter o tem, katere so sodobne oblike kritičnega in angažiranega oblikovanja. Morda bo odgovorila na nekatera vprašanja: ali ima danes internetni mem enako komunikacijsko vlogo, kot jo je imel nekoč plakat? Katere metode danes uporabljajo oblikovalci za sporočanje svojih idej in rešitev? Kako s podobo opozoriti na kak problem, če pa živimo v času in svetu, ki je preplavljen z nešteto podobami? Vprašanjem organizatorjev dodajamo še naše: ali se ni večina oblikovalcev izgubila na poti med oglaševanjem, oblikovanjem in dobičkom? Eni oblikujejo povsem nepotrebne izdelke, ki kapitalu prinašajo velike dobičke, spet drugi oblikujejo oglase za te nepotrebne, a tržno zelo učinkovite proizvode.

Pogovor o oblikovanju pa ne bo edini. O umetnosti in arhitekturi se bodo pogovarjali Slaven Tolj, Biljana Srbljanović, Špela Hudnik, Blaž Peršin in predstavniki feld72 ter revije Outsider, o ekologiji pa Srđan Stanković, Luea Ritter, Marko Paunović in Christopher Weiss. Že izbira povabljencev kaže na namen organizatorjev, da se v regiji vzpostavijo povezave v dialogu s praksami in mislimi iz Evrope in širšega prostora.

Slovenski producent festivala Muzeji in galerije mesta Ljubljana/MGML je festival pripravil s partnerjem iz Srbije, agencijo MARSH Marka Maršićevića, ki je posredoval tudi razstavo Young Balkan Designers 2016/New Analogue. Ta bo postavljena v Atriju ZRC SAZU. Predstavljeni bodo mladi oblikovalci iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Makedonije, Romunije, Bolgarije, Grčije in Turčije. Projekt je financiran tudi iz skladov EU in je regionalna platforma – Balkan Design Network, ki naj bi promovirala ustvarjalni potencial Balkana s poudarkom na razvoju konceptualnega in industrijskega oblikovanja.

Festival INDIGO je v bistvu festivalska platforma, ki naj bi predstavila vso širino sodobnih tokov v umetnosti. Poleg oblikovanja so vključili še glasbene, gledališke, filmske in intermedijske dogodke. Dogodki bodo potekali tudi na trgih in ulicah okoli Mestnega muzeja, SAZU in v Mini teatru, kjer bo mogoče videti predstavo Tiest po besedilu rimskega stoiškega filozofa Seneke in v režiji Ivice Buljana. Na glasbeni sceni bodo med zanimivejšimi koncert Bowrain slovenskega skladatelja in elektronskega jazzovskega pianista Tineta Grgureviča in avdio-vizualni performans dua Nonotak (sestavljata ga Takami Nakamoto in Sebastien Benoits) – Reflections, ki uglasblja prostorske grafike in odgovarja na vprašanje, kaj je arhitektura hrupa. Filmski program so naslovili Resnica ali izziv?, na vprašanje bodo odgovorile projekcije eksperimentalnih in dokumentarnih filmov. Večerno dinamiko te mestne četrti bodo dopolnili še DJ-večeri in projekcije na prostem. Vstop na vse dogodke, razen na predstavo Tiest, je prost.

Na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank bo potekalo več dogodkov z naslovom Freelancers>Fearlancers. Gre za eno aktualnejših tem za današnje slovenske ustvarjalce s statusom samozaposlenih v kulturi. Ta status je hkrati vir svobode in strahu, kako torej gresta z roko v roki strah in svoboda? Kako slovenska družba obravnava umetnike in kako so se ustvarjalci različnih generacij ‘znašli’ v svobodnem poklicu? Ali po svoji volji, ali zgolj po naključju, ali v zelo konkretni situaciji na zahtevo delodajalcev? Torej gre za preigravanje strategij opolnomočenja samozaposlenih in seveda za svobodno prihodnost. In zdi se, da stari pregovor o strahu, ki je votel, okrog pa ga nič ni, potrebuje sodobnejšo razlago. 

Festival: INDIGO –NO Fear

Kje: več prizorišč v četrti okoli Križank, Ljubljana 

Kdaj: od 7. do 10. septembra 2016

Pest v oko

Razstava Pest v oko na Trgu francoske revolucije v Ljubljani bo vizualizirala Winstonu Churchillu pripisani citat, da Balkan ustvari več zgodovine, kot je lahko »uporabi/ prebavi«. Na ogled bodo plakati petnajstih avtorjev iz širše regije, to so: Bardhi Haliti, Bojan Hadžihalilović (skupina Trio Sarajevo), Enes Huseinčehajić, Rafaela Dražić, Dejan Kršić, Mirko Ilić, Slavimir Stojanović, Borut Vild, Tanja Radež, Studio Ajax, Vasja Lebarič, Novi kolektivizem, Peterica anonimnežev, grupa Škart in Tomato Košir.