Strpni nestrpneži

Na prvi šolski dan se premier Miro Cerar ni odšel – po liniji najmanjšega odpora – fotografirat s prvošolčki na najbližjo osnovno šolo. Odšel je na Osnovno šolo Livada, pravo multikulturno šolo, ki jo že leta obiskujejo otroci številnih narodnosti, prva pa je razvila sistem vključevanja in poučevanja begunskih otrok, ki k nam prihajajo iz Afrike, z Bližnjega vzhoda, iz Afganistana, Pakistana …

Premier je med obiskom Osnovne šole Livada pred kamerami otrokom zaželel, da bi bilo med njimi obilo veselja, prijateljstva, povezanosti, medsebojne pomoči in da bi se čim več naučili. Vsem tujim otrokom, ki se vključujejo v slovenske šole, je izrekel dobrodošlico in dodal, da bo vesel, če jih bodo učitelji znali voditi skozi proces privajanja in medsebojnega spoznavanja. Osnovna šola Livada je po njegovih besedah odličen primer multikulturne prakse, ki kaže, kako se lahko otroci iz zelo različnih kultur vključijo v našo družbo in se dobro razumejo med seboj. »V naši družbi moramo še naprej biti strpni, moramo si pomagati, a tudi tisti iz drugih kulturnih okolij se morajo postopno vključiti v našo družbo, da bodo lahko tukaj normalno živeli,« je med drugim povedal Cerar.

Potem je premier odhitel na sejo vlade. Po njej pa je tiskovno konferenco sklicala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, katere resor je pristojen za vprašanja, kdaj, koliko in na kakšen način bodo ljudje, ki prihajajo k nam, dobili status begunca in se bodo lahko začeli vključevati v multikulturno družbo, o kateri je nekaj ur pred tem govoril Cerar. Notranja ministrica je izrazila skrb nad tem, da bi k nam v prihodnje prišli novi ljudje od drugod. Če oziroma ko se bo to zgodilo, bo po njenih besedah Slovenija odgovorila s »skrajnimi ukrepi« oziroma z zapiranjem meje, še pravočasno pa naj bi po ministričinih zagotovilih sprejela (še) strožjo azilno zakonodajo, ki bo omogočila »lažje vračanje migrantov v sosednje države«. Državljanom je sporočila, da bo Slovenija morebitni vnovični prihod več prosilcev za azil pričakala precej bolje pripravljena, kot je prvega. Ne bolje pripravljena v smislu namestitev in integracijskih ukrepov zanje, pač pa bolje pripravljena na odvračanje teh ljudi.

Kateri od teh dveh dogodkov je bil nastop za javnost? Nastop notranje ministrice, v katerem je napovedala oster obračun z begunci, da bi pomirila nestrpni del javnosti? Ali premierov nastop, s katerim je ta sporočil, da sprejemamo drugačnost, da bi s tem izboljšal ugled vlade v javnosti, ki si ga je (v drugem delu javnosti) zamazala z bodečo žico na meji, pošiljanjem vojske na mejo in lobiranjem v EU, da se ukine »balkanska pot«? Verjetno oba.

Žal pa, se zdi in na to kažejo tudi omenjene izkušnje, predvsem ministričin nastop ni bil zgolj nastop. Bil je napoved, da bo vlada, katere predsednik je volitve dobil z zagotovili o spoštovanju prava in človekovih pravic, morebitni novi val beguncev pričakala v neposrednem nasprotju s predvolilnimi obljubami svojega predsednika. V nasprotju s tem, kar je lepega in pomirjujočega povedal ob obisku pri begunskih osnovnošolcih …