Intervju / Andrej Možina

Napetost pred poskusom prve sistemske reforme slovenskega zdravstvenega sistema po osamosvojitvi raste. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc za jesen napoveduje predstavitev vrste zakonov, s katerimi bi preuredili sistem financiranja in pravic v zdravstvu, napoveduje solidarnejši sistem, prvi med zdravniki, predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, pa ji očita, da vzrokov za težave še vedno ne razume, in ji napoveduje neuspeh. A na drugi strani ima tudi sama zbornica težave. Zaradi premajhne udeležbe maja volitve novega predsednika zbornice niso uspele, na skupščini, ki bo čez nekaj tednov, bodo razpisali nove, ministrstvo pa napoveduje ukinitev obveznega članstva. Na kateri strani javno-zasebnega so torej zdravniki? In zakaj, zaradi svojih interesov ali skrbi za paciente?

Poznate pojav, ko se neka skupina ljudi osami, izgubi stik z večino, kot se je to recimo zgodilo s finančno elito, ki ne razume več težav drugih?

Tega tveganja sem se zavedal, ko sem prevzel vlogo predsednika zbornice. Tedaj je bila percepcija zbornice v javnosti na nizki ravni, zato namenjamo velik poudarek dialogu z javnostjo. Ne želimo biti bogovi v belem. In mislim tudi, da nismo elita. Zdravniki smo sicer izjemno izobraženi, imamo težak poklic, problem, ki ga sam vidim, pa je, da je ta poklic vse težje opravljati zaradi vse težjih razmer. Zgubljamo vpliv na organizacijo zdravstva, čeprav je dejstvo, da smo zdravniki glavni akterji v zdravstvu in smo ga tudi dolžni zagotavljati na določeni ravni. Mislim pa, da je to slabšanje delovnih razmer skupna točka veliko ljudi, ne zgolj zdravnikov.