Brez mandata za strah
Ko smo bili tudi mi vsi: naše matere in očetje, od Tončke Čeč pa do Kajuha in vse do pobitih še 4. maja1945 na Turjaku, za okupatorja zgolj banditi, ki so jih ti, tudi v razmerju 100 za enega, neusmiljeno pobijali, smo mislili in zlasti čutili drugače od danes. Tudi takrat so se namreč vojaški nadmoči in represalijam okupatorja zatirani uspešno lahko odzivali le z diverzijo: morali so udariti nepričakovano in kjer si edino lahko v taktični premoči; obenem pa selektivno, po stebrih sovražnega, v deželo nepovabljenega, režima. Kot prijazno opozorilo pa jih je bilo nekaj v Gradcu evropsko-humano obglavljenih!