Vsakič drugače, vedno domače

Lepega interjerja ni težko oblikovati. Pri današnji poplavi proizvodov, dobavljivosti materialov in obilici navdiha iz revij je razmeroma lahko ustvariti preprost, izčiščen prostor, ki ustreza namenu in je videti še kar dobro. Narediti več kot to, ustvariti prostor z dušo, pa je izredno težko. Zadeti pravo kombinacijo izdelkov iz katalogov, materialov, oblik in barv ter nenavadnih podrobnosti, ki se vtisnejo v spomin – za to je potrebno ne samo veliko pozornosti in truda, ampak predvsem občutka in nadarjenosti.

Biro AKSL arhitekti, ki ga sestavljata Aleš Košak in Špela Leskovic, je ustvaril več takšnih interjerjev. Redno in zanesljivo mu uspe ustvariti prostore, ki imajo prepoznavno, jasno identiteto, obenem pa so domači in prijetni. Biro deluje že 15 let. Začetki so bili skromni: »Biro je nastal spontano, sprva s skupnim delom pri projektih, ko sva bila še študenta. Z leti sva dobivala vse več naročil in ustanovila biro.« Kako sta prišla do prvih projektov? »Verjetno tako kot večina. Prvi so vedno projekti za prijatelje ali sorodnike. Eden od njih se opogumi in ti zaupa projekt. Tako dobiš možnost, da se izkažeš. Če je delo dobro opravljeno, greš v ‘naslednji krog’. Sledijo prijatelji prijateljev in kmalu nato naročila ljudi, ki jih ne poznaš.« V svojem delovanju sta se proslavila predvsem s serijo gostinskih prostorov– restavracij in lokalov –, ki dobro kažejo njuno izjemno sposobnost, da v vsakem prostoru ustvarita novo, unikatno, kakovostno zgodbo. Obstaja velika verjetnost, da so vsaj ljubljanski bralci že pili kavo v katerem od prostorov, ki sta jih zaznamovala s svojo ustvarjalnostjo. Kot pravi Špela: »Verjameva, da vsak prostor nosi svojo zgodbo. To naju vedno zelo zanima.

Rada povezujeva preteklost in značilnosti prostora ali zgradbe, v kateri je prostor, z novo namembnostjo. Pomembni so tudi novi uporabniki prostora, kaj želi prostor sporočiti in ali gre za zasebni ali javni prostor.« Ta konceptualna metoda, ki išče zgodbo in povezuje interjer z vsebino, je razvidna v pestrosti prostorov, ki sta jih oblikovala. Veliko oblikovalcev se namreč ujame v ‘stil’ – ko obvladajo nekatere oblikovalske rešitve, nato pa jih ponavljajo povsod, tudi tam, kjer to ni primerno. Biroju AKSL pa vedno znova uspeva prostor oblikovati neobremenjeno. Tako dobimo tu topel les kavarne 13 in tam surovi omet in bele tipske kovinske mreže v sladoledarnici Aroma.

Njuni interjerji so vedno sestavljeni iz razmeroma anonimne podlage (temnih sten, površin z vzorci) in nekaj rahločutno izbranih poudarkov. Kombinacije so pogosto nenavadne, a kljub tej nenavadnosti ali pa prav zaradi nje presenetljivo dobro učinkujejo. Črne stene, porisane s šaljivimi risbicami koles, velike bakrene luči in lesene mize v kavarni? Ne zveni kot dobra zamisel, a v kavarni Rog deluje dobro. Prefinjena slaščičarna in sladoledarnica, izdelana v surovem ometu in z gugalnicami namesto stolov? Zakaj ne!

Navdih za ustvarjanje iščeta predvsem med opazovanjem. »Oba navdihujejo potovanja, meni glavo odprejo razstave sodobne umetnosti in sprehodi skozi neznana mesta, Alešu nenehno opazovanje okolja,« pravi Špela.

Njuni interjerji so tudi obrtniško dodelani. Veliko pozornosti namenjata detajlom – od tega, kako se odpirajo vrata, do šesterokotnih keramičnih ploščic in tapetnih vzorcev. Za nenehno poigravanje z materiali in elementi je potrebna precejšna tehnična izurjenost in Špela in Aleš jo nedvomno premoreta. To se kaže tudi v tem, da se njuni interjerji lepo starajo in ne propadejo po nekaj letih uporabe.

Občutek za estetiko, združen z veliko pozornosti, ki jo namenjata konceptu in detajlu, jima prinaša vedno nove priložnosti, da se izkažeta. Kakšni so njuni načrti za prihodnost? »Še vedno si želiva ustvarjati nove interjerje. Vselej se trudiva izboljšati prostorsko in bivalno izkušnjo v vsakodnevnem življenju in tako pri ljudeh dvigniti vsesplošna bivalna merila. Vesela sva, da to lahko počneva doma, vendar pa si želiva izzivov tudi drugje. Tako je naš biro lani začel delovati še v Avstriji.«