Plošča / Die Antwoord: Mount Ninji and Da Nice Time Kid

+ + + +

Ninja, osrednji član najbolj znanega južnoafriškega glasbenega kolektiva, je že leta 2009, ko je ta s prvencem butnil na sceno, napovedal, da se bo skupina Die Antwoord po nekaj albumih samoukinila. S tem je dejansko sporočil, da je kolektiv prej nekakšen skrbno skonstruiran projekt kot pa klasičen bend. Od tedaj se je Antwoordu zgodilo veliko nenačrtovanih stvari, denimo velikanska priljubljenost v ZDA, pa tudi drugod po svetu. Zasedba je svoj zef (življenjski) slog spimpala do popolnosti in z njim postala popkulturni fenomen tudi stran od koncertnih odrov. Ločnice med stvarnima in fiktivnima podobama obeh najvidnejših članov, Ninje in Yolandi Visser, so zaradi tega postale bolj zamegljene, to pa je botrovalo polariziranosti poznavalcev. Tisti, ki pojavnost Die Antwoorda jemljejo preveč zares, se že od drugega albuma pritožujejo nad vse več klišeji in vsebinsko praznostjo. Manj obremenjeni poslušalci pa uživajo v vedno novih norčijah, v na pol v živo okolje teleportiranih prepotenciranih risankastih likih in zgodbah. In seveda v naravnost za velike arene prikrojeni glasbi, kar smo pred nekaj leti ugotavljali tudi na Schengenfestu.