Napad na sodstvo

»Storil bom vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave,« je za primer, da bi sojenje Igorju Bavčarju zastaralo, v večerni informativni oddaji na POP TV napovedal pravosodni minister Goran Klemenčič. Gre za neprimerno izjavo. Bi moral zaradi nje odstopiti?

Igor Bavčar je bil pred časom na ponovnem sojenju ponovno obsojen na pet let zapora zaradi pranja denarja. Sodba se še piše, Bavčar je napovedal pritožbo, pojavljati so se začeli pomisleki, ali bo v zadevi do sredine prihodnjega leta, ko dokončno zastara, razsojeno. Primer Bavčar vznemirja javnost, ker gre za gospodarsko kriminaliteto in javnosti dobro znanega domnevnega storilca. Poleg tega bi Bavčar moral vmes že v zapor, pa je tedaj imel težave s srcem in bil hospitaliziran, zdaj pa so zdravstvene težave minile in se rekreira z igranjem košarke … V sodstvu so se odzvali pričakovano. S kritiko politikove izjave. Marjan Pogačnik, predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer se sodi Bavčarju, je ministru razložil, da so veje oblasti druga od druge ločene in da nima pristojnosti, da bi v sodstvu odstavljal ali drugače sankcioniral sodnike ali predsednike sodišč. In prav je, da sodstvo ni več tiho, ko o njem neprimerno govori kak politik.

Še bolj odločen je bil poslanec SDS in nekdanji notranji minister Vinko Gorenak, ki je na blogu zapisal, da gre za najhujši napad na sodstvo kot neodvisno vejo oblasti v novejši in komunistični zgodovini Slovenije. Premiera Mira Cerarja je pozval, naj Klemenčiča takoj odstavi.

A prav na primeru Gorenak je mogoče lepo pokazati, zakaj Klemenčičeve izjave o glavah, ki bodo padale, ne velja jemati za usodno. Ministru se je seveda zareklo, to bi lahko sam priznal, morda se tudi opravičil, in zgodba bi bila končana.

Njegovo siceršnje ravnanje na funkciji pravosodnega ministra namreč ne daje slutiti, da s pravosodjem dela kot svinja z mehom. Gorenak, ki ga poziva k odstopu zaradi ene izjave, je to počel, ko je bil notranji minister. Brez upravičenega razloga in brez strokovnih podlag je leta 2012 pristojnost nad tožilstvom s pravosodnega resorja prenesel na svojega – ministrstvo za notranje zadeve. In za nadzor nad tožilstvom ustanovil poseben direktorat (kot v komunističnih časih), na čelo katerega je postavil državno sekretarko – Barbaro Brezigar. Poleg kaotičnih razmer na tožilstvu je bila edina posledica tega, da je naslednja vlada imela delo z vračanjem pristojnosti na tožilstvo, tja, kamor sodi. Tako kot ima zdaj minister Klemenčič delo z odpravljanjem dosmrtnega zapora, ki je bil prav tako uveden v času (prve) Janševe vlade in prav tako brez upravičenega razloga.

Ne trdimo, da je Klemenčičeva izjava primerna, seveda ni, a politika je treba soditi tudi po njegovem delu, po njegovem ravnanju. Obstaja torej razlika med kritike vredno izjavo ministra Klemenčiča in kritike vrednim ravnanjem nekdanjega ministra Gorenaka, ki je dejansko pomenilo napad na sodstvo oziroma pravosodje kot celoto.