Male zmage in veliki porazi

Ko je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez aprila na obisku v Osilnici, so mu občanke in občani zaupali tri želje: da bi dobili bankomat, da bi obdržali podružnično šolo in da bi se uredile zadeve z mejnim prehodom s Hrvaško. Prva želja se jim je izpolnila na zadnji septembrski dan. Pri Gorenjski banki trdijo, da so bankomat postavili, ker jih je za to prosil župan Osilnice Anton Volf, vendar je tudi Brglez prišel na odprtje. »Ena gospa mi je dejala: ’Sam bog vas je poslal’,« pravi.

Druga želja se občankam in občanom Osilnice ni uresničila. Podružnična šola, kjer so vedno izvajali le pouk prvih treh ali štirih razredov, 1. septembra letos ni odprla vrat. »Učencev je bilo vedno strašansko malo,« pravi Martin Marinč, ravnatelj Osnovne šole Fara, ki je matična šola osilniške. Šola je stara 180 let, vendar je bilo število učencev zadnje desetletje vedno na meji normativa, po katerem mora imeti podružnična šola najmanj pet učencev. Letos bi jo obiskovala le dva, zato se zdaj vozita v 27 kilometrov oddaljeno Faro.

Šola v Osilnici je ena od petih podružničnih šol, ki so se zaprle letos, in ena od 29, ki so se zaprle od leta 2007. Tri podružnične osnovne šole so spet začele delovati. Mogoče je, da bo osilniška šola prihodnje leto spet izvajala pouk, saj naj bi po županovih napovedih lahko vpisala pet učencev. Vendar ni nujno, da se bo napoved uresničila.

»Brez šole ni duše, ni občine,« je 30. septembra, na dan, ko je Brglez izročal bankomat v uporabo, v državnem zboru povedala Lili Butina, županja občine Kostel, v kateri je Osnovna šola Fara. Butinova je v državnem zboru nastopila, ker je opozicijska stranka SDS zahtevala izredno sejo odbora za izobraževanje na temo zapiranja podružničnih osnovnih šol. »Čez nekaj let bo isto doletelo našo občino,« je na seji povedala Butinova. Marinč poudarja, da je osilniška šola upravičeno tista, ob kateri se je začelo govoriti o vprašanju zapiranja podružničnih šol. »Drugače kot pri drugih zaprtih šolah je tukaj staršem zelo veliko do tega, da se šola ohrani,« pravi. Verjetno zato, ker je matična osnovna šola res daleč.

Država bi sicer šolo lahko obdržala, čeprav ne izpolnjuje normativa. Ta možnost je dopuščena, »če gre za edino šolo v lokalni skupnosti, ki leži na obmejnem oziroma gorsko višinskem območju in je njeno delovanje potrebno tudi zaradi ohranitve poseljenosti ozemlja in slovenskega jezika«. »Zagotovo je obstoj šole pomemben za vsak kraj,« je na seji parlamentarnega odbora povedala državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Andreja Barle Lakota. »Ampak kraj mora postoriti kaj na to temo, tudi bolj vitalno, bolj angažirano, ne samo, da se šola ne ukine, ampak tudi z drugimi aktivnostmi, s katerimi bi kraj ohranili.« Država, kot vemo, se že ukvarja s tem. Odkar se je Brglez v Osilnici udeležil izročitve bankomata v uporabo, naj bi se nanj obrnilo še nekaj ljudi iz drugih krajev, ki si želijo bankomat, in Brglez obljublja, da jim bo z veseljem pomagal, če bo lahko.