Damjana Kolar

 |  Kultura

Potujoča razstava o vsakdanjem življenju v socialistični Jugoslaviji

Vrvež na mejnem prehodu Ljubelj, 1986

Vrvež na mejnem prehodu Ljubelj, 1986
© Nace Bizilj

Po Beogradu in Sarajevu bo potujoča razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije (MIJ) iz Beograda z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje? Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji gostovala tudi v Ljubljani in sicer v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer bo na ogled od 12. oktobra 2016 do 30. junija 2017. Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Ana Panić s sodelavci, pripoveduje o vsakdanjem življenju v socialistični Jugoslaviji od leta 1945 do 1991.

Razstava je zamišljena kot potujoča partnerska razstava, nastala pa je z željo, da muzeji v katerih je predstavljena, aktivno sodelujejo v ustvarjanju njene vsebine s predmeti iz lastnih zbirk in predmeti, ki jih podarijo ali posodijo obiskovalci Muzeja. S tem se že postavljenemu okviru razstave doda lokalni kontekst vsakdanjega življenja v različnih delih Jugoslavije in ustvari uravnotežena slika/pogled na čas med letoma 1945 in 1990.Tako je tudi ljubljanska razstava nastala v partnerskem odnosu med Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Muzejem zgodovine Jugoslavije (MIJ).

Po besedah avtorice Ane Panić je bil cilj, "da s to razstavo, ki se ukvarja z vsakdanjim življenjem, kot tudi s temo, ki najpogosteje vzbuja nostalgične občutke, pokažejo na potrebo po kritičnem premisleku skupne preteklosti in razvijanju zavesti o pozitivni in negativni skupni dediščini ter njenem vplivu na sodobne identitete novih držav in skupnosti, zaradi česar sta raziskava in razstava realizirani kot regionalni projekt ob popolnem upoštevanju stališč vseh strani … v nasprotju s trivializacijo in z reduciranjem jugoslovanskega vsakdana na zabavo in popularno kulturo smo poskušali spregovoriti o nekaterih, po našem mnenju bistvenih vidikih in dosežkih socialistične modernizacije."

Razstava je vsebinsko razdeljena na dva dela. Prvi del z naslovom Ritem življenja predstavlja različne vidike jugoslovanske stvarnosti v zasebnem in poklicnem življenju - od vpisa v vrtec, prek šolanja, sprejema med pionirje in v mladinsko organizacijo, odhoda v Jugoslovansko ljudska armado (JLA), zaposlitve, počitnic, vselitve v novo stanovanje - pa vse do upokojitve.

Drugi del z naslovom Ritem leta pa predstavlja šest najpomembnejših jugoslovanskih praznikov (Novo leto, Dan žena, Praznik dela, Dan mladosti, Dan borca in Dan republike) z njihovimi obredi, ki so dajali ritem življenju jugoslovanskih državljanov in ki so hkrati imeli ključno vlogo pri njihovi vzgoji in vključevanju v družbene odnose.

Razstavo so obogatili s predmeti iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije, zbirk sorodnih ustanov, predvsem pa s predmeti, ki so jih pridobili z zbiralno akcijo, ki je potekala od maja letos. Iskali so izdelke slovenskega izvora pa tudi take, ki sicer niso bili plod domačega znanja so pa nedvomno zaznamovali vsakdanjik v socialistični Sloveniji.

S pomočjo darovalcev so zbrali raznoliko in zanimivo gradivo: od brigadirske bluze/jakne z mladinskih delovnih akcij v Novem Beogradu leta 1969, prek otroških Elanovih smuči in palic, pa do Iskrinega prenosnega televizorja Minirama in gospodinjskih aparatov. Na razstavi si bo mogoče ogledati tudi Marlesovo kuhinjo tipa Cocktail variant iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, elemente dnevne sobe in rekonstrukcijo delovnega kotička tajnice.

S tem želijo obiskovalcem predstaviti v kakšnih razmerah se je nekoč živelo, kakšne so bile osnovnošolske torbe, Mehanotehnikine igrače s katerimi so se igrali otroci, plošče, ki so jih poslušale različne generacije, brigadirske uniforme, ki so jih nosili na mladinskih delovnih akcijah, Elanove smuči planinskih enot JLA, obvezna počitniška oprema – od hladilne torbe do Jugoplastikinih kopalnih copat. Na ogled bodo tudi Murina obleka in bambola, punčka v razkošni najlonski oblekici, ki je iz Trsta romala v marsikateri slovenski dom, pa tudi Rogovo kolo Pony in Tomosov motor Colibri. Predvajali bodo tudi izbor filmov iz Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, ki bodo dopolnili predstavljene teme.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.