Boris Matić

 |  Družba

Zakaj pretirana skrb za varnost otrokom prej škodi kot koristi

Igrišče Flegerspielplatz, igrišče letalcev, v bližini letališča Tempelhof v Berlinu. Igrišča niso le zbir kataloških igral, ampak prostori, ki skušajo povedati zgodbo.

Igrišče Flegerspielplatz, igrišče letalcev, v bližini letališča Tempelhof v Berlinu. Igrišča niso le zbir kataloških igral, ampak prostori, ki skušajo povedati zgodbo.
© Mladina / priloga Bivanje

Varnost, posebej varnost otrok, nam je tako rekoč sveta. Argument varnosti prekaša vse druge, še zlasti, ko govorimo o otrocih. Z varnostjo v mislih oblikujemo javne prostore, ograje na stopniščih in seveda še posebej otroška igrišča – da le preprečimo čim več poškodb. Zato so si igrišča med seboj čedalje bolj podobna. Na njih se lahko pojavlja samo certificirana in atestirana oprema, ta pa je, seveda, draga. Velikost igral in podlage so skrbno predpisane. Povsod najdemo enak tobogan, enak vrtiljak, enako plezalo. Če poskušamo v javni prostor umestiti drugačno, nenavadno igralo, imamo opraviti z zakonodajo, ki tega ne dovoli. In če se otroci pritožujejo, da jim je na igrišču dolgčas, ali če starši ugotavljajo, da so se sami v otroštvu ukvarjali z veliko nevarnejšimi rečmi, skomignemo z rameni – časi so drugačni, tako pač je.

Več

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.