Zakaj o slovenskih arhitektih izpred druge svetovne vojne vemo tako malo?

Kako to, da o arhitektih iz socializma vemo tako veliko, o arhitektih izpred druge svetovne vojne pa tako malo? Bogo Zupančič, zgodovinar arhitekture, odgovarja, da so bili mnogi odlični slovenski arhitekti, od Costaperarie, Šubica, Husa, Spinčiča do Vurnika in drugih, v obdobju socializma zamolčani zato, ker so delali za meščanske in kapitalistične naročnike: "Kot arhitekturnemu zgodovinarju se mi zdi škoda, da se slovenska arhitekturna zgodovina osredotoča samo na Plečnika in zadnje čase še na Ravnikarja, saj je imela Slovenija še veliko drugih odličnih arhitektov. Plečnikovi učenci so množično hodili študirat v Pariz, Vurnikovi učenci v Berlin, a ker so bili tam v času nacizma, se po vojni o tem ni smelo javno govoriti. Edvard Ravnikar, ki je na ljubljanski šoli za arhitekturo začel poučevati takoj po drugi svetovni vojni, se je s prvo generacijo študentov želel izkazati v pedagoškem smislu in uspelo mu je ustvariti res vrhunsko generacijo, v katero spada tudi Mušič. V šestdesetih je Ravnikar dobil v delo Trg revolucije, zaradi česar se je vse manj posvečal pedagoškim obveznostim. Prepustil jih je asistentom, ki pa mu žal niso bili dorasli. Od slavne ljubljanske šole za arhitekturo se tako ni ohranilo skoraj nič."

http://www.mladina.si/176488/bogo-zupancic-zgodovinar-arhitekture/|Intervju si lahko v celoti preberete tu|_blank