Umetnost 80. let v Moderni galeriji

V Moderni galeriji Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Novi prostori, nove podobe. Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov – 1. del, ki se posveča predvsem klasičnim likovnim medijem, arhitekturi ter oblikovanju z vidika novih bienalnih prireditev in novih razstavnih strategij. Razstava, ki sta jo pripravili kustosinji Asta Vrečko in Martina Malešič, bo na ogled do 1. januarja 2017.

Izhodišče razstave so izbrane manifestacije, ki so oblikovale slovensko umetnostno dogajanje v zadnjem desetletju Jugoslavije. Družbene spremembe, politična kriza po smrti predsednika Josipa Broza - Tita in gospodarska kriza so zaznamovale tudi umetnost in kulturo. Razstava Novi prostori, nove podobe s presekom skozi pomembnejše razstave, dogodke in prostore tistega časa omogoča vpogled v živahno slovensko umetnostno sceno osemdesetih let. Izpostavljene so razstave in razstavišča, kot so Forma viva, Murin park skulptur, Jugoslovanski bienale male plastike, Koroški likovni bienale, Obalne galerije Piran, Galerija Študentskega kulturno-umetniškega centra - ŠKUC, Trajni delovni skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Equrna in DESSA, EKO - Jugoslovanski trienale Ekologija in umetnost, BIO - Bienale industrijskega oblikovanja ter Mednarodni bienale tapiserije.

Po besedah kustosinj razstave so se z novimi idejami v filozofiji in umetnostni teoriji odprla ontološka vprašanja o umetnosti. Soočeni z novimi izzivi so umetnice in umetniki iskali drugačne načine delovanja. Zbirali so se okoli različnih prostorov, ki so postali katalizatorji novih umetnostnih in družbenih fenomenov ter stičišča kulturnega in političnega delovanja. Sodelovanja umetnikov in kustosov so potekala tako na lokalni, republiški kot zvezni ravni. Mednarodne povezave in študijska izpopolnjevanja v tujini so postali še izrazitejši. Vzporedno so se rahljali odnosi med centrom in periferijo. Umetnostni diskurz so poleg etabliranih ustanov usmerjali novi prostori in institucije. V ospredje so prišle nove tematike in načini ustvarjanja, ki so pred tem veljali za obrobne. V osemdesetih letih sta kultura in umetnost osvojili vse ravni družbe: oddaje na radiu in televiziji, časopise in popularna glasila, notranjost lokalov, bank in hotelov ter gospodarstvo. Podjetja so igrala pomembno vlogo na umetnostnem prizorišču s finančno podporo različnim akcijam in s širjenjem svojih umetniških zbirk. K razgibanemu dogajanju so pripomogle tudi razprave v številnih strokovnih publikacijah.

Tokratna razstava je prva iz trilogije Osemdeseta, ki bo osvetlila vlogo kulturne in umetniške produkcije v desetletju, ki je najavilo globoke družbene in politične spremembe. V osemdesetih letih so se oblikovali vsi nastavki naše sodobnosti, aktualna razmerja med politiko in družbo, nacionalno državo in globalnim kapitalom, kulturo in umetnostjo ter njeno publiko. Raziskava osemdesetih let se je začela že z retrospektivo NSK od Kapitala do kapitala: Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije. in se zdaj nadaljuje z razstavo Novi prostori, nove podobe. Druga razstava z naslovom Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča (Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 23. 3. – 25. 6. 2017; kustosa: Barbara Borčić in Igor Španjol) se bo osredotočila na takrat novo polje izražanja in delovanja, alternativno umetniško in samoniklo subkulturno produkcijo. Zadnja razstava v seriji z naslovom Dediščina leta 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti (27. 4. – 10. 9. 2017; kustosinji: Zdenka Badovinac in Bojana Piškur), pa se bo ukvarjala z vprašanjem, kako misliti kulturno dediščino danes, in sicer na primeru zadnje velike jugoslovanske razstave, Jugoslovanski dokumenti, ki je bila leta 1989 v Sarajevu.

Osemdeseta leta so desetletje nove družbenosti in močnega emancipacijskega vzgiba, ki so ga kanalizirale predvsem razne civilnodružbene iniciative, pri čemer so imeli umetniki pomembno vlogo. So tudi desetletje, ko so se še zadnjič poskušale ugotoviti skupne značilnosti jugoslovanske umetnosti in ko se je prvič začelo govoriti o vzhodnoevropski umetnosti.